Po sledeh neveljskega mamuta

V četrtek, 14. marca, je minilo 75 let od odmevnega odkritja okostja mamuta v Nevljah, enega od le dveh tako dobro ohranjenih v Evropi. Mamut je že vse od leta 1938 shranjen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Kamničani pa si želijo, da bi bili po tej izjemni najdbi še bolj prepoznavni.

Pred natanko 75 leti so v Nevljah pri Kamniku potekala regulacijska dela, saj so strugo Nevljice, ki je že nevarno spodjedala brežino pod cerkvijo, z novim kanalom nameravali preusmeriti v bolj ravni črti k sotočju s Kamniško Bistrico. Gradbena dela so bila marca že v zaključni fazi, med zadnja dela pa je sodila tudi postavitev betonskega mostu čez novi kanal.

»Gradnjo je financirala občina Kamnik in tedanji župan Nande Novak, domačin, se je dnevno oglašal na gradbišču. Tudi tistega ponedeljka je prišel. Delavci so mu potožili, da so na peti temeljev naleteli na nekakšne štore, ki jih ovirajo pri delu. Župan je zlezel v jašek in v štorih prepoznal gmoto, podobno kostem. Prekinil je delo in s kosi gmote odšel po nasvet k veterinarskemu inšpektorju Josipu Nikolaju Sadnikarju v Kamnik. Tako odkritje bi znalo povzročiti sitnosti in zavleči izgradnjo mostu. Veterinarski inšpektor je potrdil županovo domnevo. V Nevlje so se odpravili župan, veterinarski inšpektor, njegov sin Niko in slikar Stane Cuderman. Niko je zlezel v jašek in s pomočjo delavcev odkopal veliko kost tibijo, vretence, rebro in nekaj metakarpalnih kosti. Jasno je postalo, da gre za odkritje večjih razsežnosti, ki ga je treba prijaviti banski oblasti v Ljubljani,« nam je dogajanje pred natanko 75 leti opisal kamniški profesor Danijel Bezek, ki skupaj s svojim sinom Benjaminom že dve desetletji zbira gradivo, povezano z odkritjem neveljskega mamuta. Poudarja, da so bile okoliščine najdbe Kamničanom naklonjene, za razliko od krajanov Bobovka nad Kokrico, kjer take sreče niso imeli. »Tam so leta 1953 v krajevnem glinokopu tudi naleteli na skelet mamuta. Šlo je za okostje samice, ki je bila še nekaj tisoč let starejša od okostja mamuta v Nevljah. Žal pa je bager naredil nepopravljivo škodo.«

Nadaljnje raziskovalno delo in strokoven izkop v Nevljah je ban Marko Natlačen zaupal Narodnemu muzeju v Ljubljani. Preparator in zoolog sta kosti zaščitila pred razpadom na zraku in odkopavanje zastavila na skoraj 200 kvadratnih metrih, kar je omogočalo kasnejšo rekonstrukcijo dogajanja na celotnem prostoru. »Na poti do fosilnega obzorja so odkrili dvoje kurišč in ob njih kamnite odkruške, iz katerih so v kameni dobi izdelovali preprosto orodje. Prav tako so našli ostanke severnega jelena, značilnega predstavnika ledene in medledene dobe. Najbolj zahtevno delo je potekalo na fosilnem obzorju. Na prisotnost kosti je opozorila temnejša ilovica razpadle mase. Z jeklenimi iglami se je določil položaj kosti, kost so le zakoličili, niso je pa dvigali iz ilovice. To so storili kasneje, ko je bilo jasno, da ni novih skeletnih ostankov. Potem so vsako kost odgrnili na zgornji strani, jo zavili v staniol in učvrstili z juto in mavcem. Enak postopek so ponovili še na spodnji strani. Zaščitene kosti so dnevno odvažali v županovo hišo, od tam pa v laboratorij Prirodoslovnega oddelka v Ljubljano. Delo je ljudi zelo zanimalo in samo 19. marca tistega leta je v Kamnik z vlakom prišlo več kot tisoč radovednih obiskovalcev,« se pričevanj takrat prisotnih spominja Bezek.

Strokovnjaki so med izkopavanji našli več sledi, ki so nakazovale, da je bila na tem področju postojanka kamenodobnih lovcev na planem, prva te vrste pri nas, našli pa so tudi v celoti ohranjen mamutov okel, dolg kar 270 centimetrov. Izkopavanja so bila v začetku aprila 1938 zaključena zaradi pričakovanega deževja, in se nikoli kasneje niso nadaljevala.

Neveljski mamut – samec, star okoli štirideset let, visok 361 in dolg 574 centimetrov, je danes na ogled v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, v Nevljah pa nanj opozarja le tabla na t. i. Mamutovem mostu. Kamničani so si sicer že ob odkritju prizadevali, da bi najdba ostala doma, del teh prizadevanj pa je pred nekaj leti želel uresničiti kamniški kipar Miha Kač, ki je izdelal kip mamuta v naravni velikosti. Vlitega v bron naj bi postavili v bližini najdišča, a denarja za ta največji kip v Sloveniji (še) ni. Umetnikovo zamisel bodo zdaj poskusili uresničiti člani na novo ustanovljene Ustanove Mamut Kamnik, ki bodo skrbeli tudi za promocijo Kamnika kot »mamutovega mesta«.