Oblačila ne sodijo na odpad

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 15. marec 2013 / 06:00

Z akcijo Spravimo tekstilne materiale z odlagališč poskušajo otroke prepričati, da zavržena oblačila ne odlagajo med komunalne odpadke, saj jih je mogoče znova uporabiti oziroma predelati.

Veliko preveč odpadkov, med njimi je tudi veliko tekstila, konča na odlagališčih, čeprav tja sploh ne sodi, je poudarila Tina Vidovič iz podjetja Zoltan iz Gorenje vasi, ki zbira rabljena oblačila. Kar sedemdeset odstotkov svetovne populacije, je poudarila, namreč nosi oblačila, ki jih dobijo »iz druge roke«. Obenem ocenjujejo, da ima vsako zavrženo oblačilo še 70 odstotkov uporabne vrednosti. Zato so že v preteklem šolskem letu po gorenjskih šolah in vrtcih zasnovali akcije zbiranja tekstilnih materialov. V akciji ta čas sodeluje 15 osnovnih šol in vrtec z Gorenjskega, v lanskem šolskem letu pa so na ta način uspeli zbrati okrog 125 ton rabljenih oblačil.

»Akcijo smo zasnovali po načelu, kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Otroci običajno tisto, kar se naučijo v šoli, prenesejo v domače okolje, kar je le eden od načinov, kako ljudi obvestiti o pomenu ločevanja ter da oblačila in obutev ne sodijo med mešane komunalne odpadke,« je poudarila Tina Vidovič in dodala, da se moramo zavedati, da je mogoče dve tretjini vseh odloženih odpadkov predelati ali znova uporabiti. »Recikliranje je ključni sestavni del sodobnega upravljanja z odpadki. Dobro bi bilo, da bi med ljudmi pričelo veljati pravilo zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj in spoštuj.« Zato se moramo znebiti stare navade, ko smo vse odpadke metali v isti koš, poudarjajo v podjetju Zoltan. »Pomembno je, da z odpadki začnemo ravnati dosledno in gospodarno.« Nov korak na tem področju so zbiralne akcije tekstila, saj po besedah Tine Vidovič tekstil predstavlja tri do pet odstotkov gospodinjskih odpadkov. V povprečju, navaja Tina Vidovič, vsak Slovenec na leto zavrže okoli 14 kilogramov oblačil. »Z enim kilogramom zbranih rabljenih oblačil je mogoče zmanjšati 3,6 kilograma emisij ogljikovega dioksida in šest tisoč litrov porabe vode ter uporabiti za 0,3 kilograma manj gnojil in za 0,2 kilograma pesticidov.« Prav bombaž, je dejala Tina Vidovič, je namreč drugi s pesticidi najbolj prežet pridelek na svetu – takoj za kavo in pred tobakom.

Vsa zbrana oblačila v podjetju Zoltan pregledajo in jih razporedijo glede na nadaljnjo uporabo oziroma predelavo. Okrog šestdeset odstotkov, je pojasnila Tina Vidovič, jih namenijo za ponovno uporabo. Približno 15 odstotkov se jih razreže in jih potem v industriji uporabljajo kot krpe za brisanje, še 15 odstotkov pa jih reciklirajo in uporabijo v tekstilni, papirni in avtomobilski industriji. »Desetina pa jih konča na odlagališčih oziroma se jih sežge.« Kljub sedanji gospodarski krizi, je še dejala Tina Vidovič, ta čas še ni opaziti, da bi ljudje zavrgli kaj manj oblačil. »Večina nakupovalnih središč je še vedno polnih in skoraj na vsakem koraku naletiš na trgovino, ki po zelo ugodnih cenah ponuja oblačila. Zato imamo vsi doma še vedno veliko te navlake in bi bilo treba temeljito prevetriti omare,« je prepričana Tina Vidovič.