Poznate potrošniške pravice?

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 13. marec 2013 / 06:00

Najbolj pereče potrošnike probleme ob letošnjem Svetovnem dnevu pravic potrošnikov (15. marec) ugotavljata tako Svetovna potrošniška organizacija CI (Consumers International) kot Zveza potrošnikov Slovenije. Primera: banke dražijo storitve, nebančni ponudniki kreditov znova z oderuškimi obrestmi.

Ljubljana - Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) se pridružuje raziskavi svetovne potrošniške organizacije s pozivom slovenskim potrošnikom, da poročajo o težavah, ki jih najpogosteje zaznavajo. »Pomagajte nam in povejte, kje in kdaj se vi počutite najbolj nemočne, opeharjene,« vabijo v ZPS, ki jo vodi Breda Kutin. V zvezi želijo sestaviti seznam najpogostejših kršitev potrošniških pravic, kot so težko berljive označbe na izdelkih, novi mobilniki, ki so več na servisu kot v rokah kupca, ali izdelki, ki so jih naročili prek spleta in nikoli prejeli … Potrošniki lahko svoj primer izberejo na njihovi spletni strani ali pa ga pošljejo na web@zps.si.

Pozor pred oderuškimi krediti

ZPS je prejšnji teden zagnala akcijo pomoči potrošnikom z oderuškimi krediti. Ugotavljajo, da je vse več potrošnikov oškodovanih zaradi obrestnih mer, ki presegajo zakonsko dovoljeno višino. »Določena podjetja z razvejano mrežo poslovalnic in posrednikov ponujajo ugodne kredite. Ugodne v narekovajih. Pri tem izkoriščajo finančno stisko ljudi, ki zaradi nizkih dohodkov ali izgube službe kredita ne morejo najeti pri banki,« razmere opiše Jasmina Bevc Bahar iz ZPS.

Težava nastane, ker podjetja ob sklenitvi kreditne pogodbe zahtevajo podpis posebne izjave (upravna izplačilna prepoved), s katero potrošnik svojemu izplačevalcu plače ali pokojnine odobri odtegovanje obrokov do poplačila kredita. To v praksi pomeni, da v primeru oderuškega kredita, ki je sklenjen v nasprotju z zakonom, potrošnik ne more preklicati izjave. »Ugotavljamo, da so žrtve nebančnih ponudnikov kreditov pogosto upokojenci, saj ZPIZ izjavo oziroma upravno izplačilno prepoved dosledno obravnava kot sodni sklep o izvršbi in odteguje zneske vse do obvestila dajalca kredita, da je kredit poplačan,« pojasnijo v ZPS.

Upokojenci lahko dosežejo prenehanje odtegovanje obrokov kredita le v sodnem postopku zoper dajalca kredita. To pa pomeni dodatne stroške in zaradi trajanja postopka tudi nevarnost, da podjetje kreditodajalec ne bo več obstajalo ali ne bo imelo premoženja, ki bi vrnilo preplačilo kredita. Tudi zato v ZPS predlagajo spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, potrošnikom, ki so sklenili kreditne pogodbe z nebančnim sektorjem (kot so podjetja Kartagina, Nova Kartagina, Fragorex in druga), pa svetujejo, da jim jih pošljejo v brezplačni pregled svojo kreditno pogodbo. Svojim članom bo ZPS zagotovila kritje stroškov zastopanja v morebitnih sodnih postopkih.

Podražitev bančnih storitev

V ZPS opozarjajo še, da so skoraj vse banke v prvih mesecih leta podražile stroške bančnega poslovanja. Ugotovili so, da je kar 14 od 18 bank že dražilo svoje storitve ali so podražitve napovedali. Preverili so, kaj podražitve pomenijo na letni ravni poslovanja tipičnega potrošnika z bančnim računom, ki posluje prek spletne banke oziroma na bančnem okencu. Ta prek računa vsak mesec opravi šest plačil z univerzalnim plačilnim nalogom, eno plačilo z direktno obremenitvijo in eno s trajnim nalogom, trikrat na mesec dvigne gotovino na bankomatu druge banke in uporablja kartico z odloženim plačilom. Ta košarica storitev bo v povprečju dražja za 9,2 odstotka.

Kar deset bank s podražitvami presega 6,5-odstotno višino davka na finančne storitve, ki ga bodo banke po pričakovanjih prevalile na potrošnike. Najvišje podražitve bodo za tipičnega potrošnika pri Raiffeisen banki, Poštni banki in Banki Celje v absolutnih zneskih tudi 20 evrov na letni ravni. Po drugi strani Sparkasse, BKS, Delavska hranilnica, Factor banka, Hranilnica Lon in Sberbanka ne dražijo svojih storitev.

Razlike v stroških med bankami so že danes velike, s podražitvami pa se bodo še povečale. Najvišji možni prihranki tako znašajo do 62,66 evra pri poslovanju s spletno banko in do 168,14 evra pri poslovanju na bančnem okencu. Svoje stroške poslovanja z bančnim računom lahko vsak potrošnik izračuna prek spletnega primerjalnika stroškov (na www.zps.si) poslovanja z bančnim računom.