Najprej preživetje, sledi razvoj

Skupina Lip Bled je lani poslovala negativno. Izguba gre na račun Lipa Bohinja in evropske krize v gradbeništvu, poslovanje Lipa Bleda je bilo lani pozitivno.

Bled – Skupino Lip Bled sestavljajo štiri družbe, največji sta Lip Bled in Lip Bohinj. Prodaja Lip Bled zadnji dve leti raste. »V letu 2010 smo prodali za 17 milijonov evrov, leto kasneje za 19,5 milijona in lani za 22,3 milijona evrov proizvodov ali za 15 odstotkov več. Posledično smo tudi pozitivno poslovali,« pojasni predsednik uprave Alojz Burja. Izguba iz prejšnjih let gre na račun odpisov terjatev propadlih slovenskih gradbincev, ki so zelo prizadeli poslovanje celotne skupine. »Neurejena zakonodaja, s katero so se na koncu izognili plačilu na en ali drug način, nam je povzročila za milijon evrov škode, samo v letu 2011 pol milijona evrov na račun Gradbenega podjetja Grosuplje,« pove Burja.

Dodaja, da dogajanja v Sloveniji ne razume, saj preostali poslovni svet tovrstnega početja ne tolerira. »Plačilna disciplina ostaja neurejena. Kar govori politika, so le pobožne želje, saj se je tak in podoben način poslovanja razpasel vse do najmanjših, nekateri drugače niti delati ne znajo,« pravi Alojz Burja. V Lipu Bledu bi lahko ustvarili še precej višjo prodajo, vendar so po nastopu krize previdni zaradi prej opisanih goljufov. Predsednik uprave celo meni, da zaradi takšne prakse v Sloveniji ni več tujih investitorjev, novi niti ne bodo prišli: »Delal sem v Ameriki. Kdor enkrat ne plača, ga v poslovnem svetu ni več. Pri nas pa vse toleriramo in pustimo, da se barabe reinkarnirajo v poštenjaka.«

Meni, da prednosti Slovenije, ki smo jih včasih poudarjali, v tujini ne zaležejo več: ne kvalificirana delovna sila, ne relativno nizki stroški dela, ne prijetno življenjsko okolje, ne dobra geostrateška pozicija in splošna razvitost. »Sem optimist, vendar moramo zgraditi nov gospodarski sistem in si zastaviti nov, konkreten cilj. Predolgo smo spali na lovorikah, sedaj pa se še med seboj kregamo,« razmišlja sogovornik.

Lip Bled z dobičkom

Letošnje poslovanje Lipa Bleda je bilo uspešno, saj so ustvarili približno tristo tisoč evrov dobička, kar je glede na lansko polmilijonsko izgubo dober rezultat. »Ne, nismo zadovoljni, moramo se še izboljšati,« pa pravi predsednik uprave. Lip Bled je lani še bolj utrdil svojo vlogo na svojih trgih. V Sloveniji ustvarijo približno tretjino prodaje, drugo prodajo v Avstrijo, Nemčijo, Hrvaško, Češko, Francijo ter nekaj tudi v druge države.

Med novimi trgi so zanimive države nekdanje Sovjetske zveze, vendar je za ta trg ne samo Lip Bled, ampak celotna Slovenija premajhna, saj je treba v kratkem času izvršiti velika naročila. Z lastnimi, kvalitetnimi vrati so prek avstrijskega partnerja pridobili posel opreme luksuznega hotela Ritz Carlton v Kazahstanu. Posel je vreden pol milijona evrov. Sicer Lip Bled opremlja tudi glasbeno šolo v Azerbajdžanu, pridobili so prve posle v Mongoliji.

Zelo veliko si v družbi obetajo tudi od češkega trga, kjer so prejšnji teden ustanovili podjetje. Lani so na tem trgu prodali za 1,5 milijona evrov izdelkov, kljub krizi vidijo še veliko možnosti in priložnosti za rast. Rast, tako kot lani, naj bi dosegli tudi letos, predvsem na račun novih modelov vrat, med njimi tudi funkcijskih, kot so protivlomna, protipožarna vrata ali klima vrata, kopalniška vrata. »Danes imajo vsi novi vrtci v Sloveniji naša, t. i. panik vrata,« se pohvali Burja in pove, da veliko investirajo v blagovno znamko, torej prepoznavnost in znanje zaposlenih.

V Lipu Bohinju odpuščali

Poslovanje Lipa Bohinja, predvsem zaradi padca gradbeništva, ni uspešno. Lani je prodaja gradbeno opažnih plošč padla za 16 odstotkov ali s 17,9 na 13,4 milijona evrov. Leto so zaključili z devetsto tisoč evri izgube. »Še leto prej smo poslovali pozitivno,« pove Alojz Burja in doda, do so se zaradi težkih časov odpovedali investicijam, a hkrati sogovornik predstavi tudi dobro novico: »Naša pozicija se je lani okrepila. Postali smo četrti največji evropski proizvajalec opažnih plošč. Ne moremo pa poslovati pozitivno, saj se je trg v štirih letih skrčil za šestdeset odstotkov.«

Prodaja Lip Bohinj je padla manj od padca gradbeništva (za šestdeset odstotkov). V prvem letu gospodarske krize se je najprej sesulo špansko gradbeništvo, nato je upadla gradnja zaradi vstaje arabskih narodov v Sredozemlju, lani se je ustavilo še v Italiji. Burja pravi, da je sedaj edini cilj preživetje in novi izdelki. Med njimi je tudi plastificirana opažna plošča. So inovativni in kvalitetni in prodajajo celo dražje kot avstrijska in nemška konkurenca.

»Položaj je kritičen, ne le za nas, tudi avstrijske žage imajo izgube,« pove sogovornik. Pa vendar ima avstrijska konkurenca prednost – žage so večje in imajo več izdelkov. Prodaja proizvodov za zeleno energijo in materiali za gradnjo montažnih hiš ni v upadu.

»Manjša težava je padec gradbeniškega trga, hujša je podražitev hlodovine za petino ob hkratnem znižanju cen opažnih plošč,« pove sogovornik. V Lip Bohinj na leto potrebujejo sto tisoč kubičnih metrov hlodovine, od tega je kapaciteta žage okoli 70 tisoč kubičnih metrov. »Lani nam je uspelo pridobiti petdeset tisoč kubičnih metrov hlodovine, drugo smo morali uvažati. Narobe svet, če vemo, da je žaga v osrčju naših gozdov,« je ogorčen Burja. Zastoj v proizvodnji in s tem dražje kupovanje potrebnega lesnega materiala za proizvodnjo opažnih plošč je tudi en od razlogov za lansko izgubo.

Sami odkupujejo hlodovino

Brez lastne proizvodnje se niža dodana vrednost, zato so v Lipu Bohinju z začetkom leta začeli sami odkupovati hlodovino neposredno od gozdarjev in kmetov. »Čeprav se posel dobro razvija, še vedno dobimo premalo hlodovine. Slovenija ima, poleg vode, v lesu edino naravno bogastvo. Žal pa ga poceni prodajamo v tujino, namesto da bi ga predelali, pridobili dodano vrednost in precej dražje prodali,« znano žalostno zgodbo obnovi predsednik uprave.

V Lipu Bohinju so kljub lanski izgubi optimistični. Tudi razvojni načrti za proizvodnjo v Bohinjski Bistrici so visoki in se skladajo z akcijskim načrtom vlade za večjo predelavo slovenskega lesa v Sloveniji. Ta pravi, da bosta na Gorenjskem do leta 2020 zaživela dva večja lesno-predelovalna centra. »Ne vem, če bo načrt realiziran, zagotovo pa bomo imeli v Bohinju srednje velik lesni center. Kupili bomo še eno žago, tako da bo skupna kapaciteta 120 tisoč kubičnih metrov, novih dvajset tisoč na račun kvalitetnejših proizvodov, to je konstrukcijskega lesa in lesnih okenskih profilov,« razloži Burja.

Že ob sedanji proizvodnji imajo v Bohinju tudi dvajset tisoč kubičnih metrov kvalitetnih lesnih odpadkov, ki jih sedaj izvažajo(!) v Avstrijo, v nekaj letih pa naj bi zagnali proizvodnjo pelet ali proizvodnjo elektrike. Tako bodo imeli tudi v Lipu Bohinju tri osnovne posle, višjo dodano vrednost, s tem bodo prišle tudi boljše cene za odkup hlodovine. In delovna mesta. Vrednost investicij v žago znaša deset milijonov evrov, proizvodnja pelet bi dodatno stala milijon evrov, vzpostavitev soproizvodnje elektrike pa pet milijonov evrov. Predsednik uprave zagotavlja, da jim banke stojijo ob strani.

Preživimo, nato preskok

»Letošnji glavni načrt je agresivno trženje in lasten odkup hlodovine. Pri slednjem se dogovarjamo tudi z državnimi koncesionarji, saj je kar četrtina gozdov v lasti države in ta bi morala bolj skrbeti za domače proizvajalce. Navsezadnje bi prek davkov tudi več dobili v državno blagajno,« pove Alojz Burja. Prav nič mu ni všeč novi davek v obliki višjega prispevka za obnovljive vire energije, ki je vezan na porabljeno električno energijo. Proizvodnja na Bledu bo zaradi tega dodatka ob 30 tisoč evrov, v Bohinju ob 60 tisoč evrov. »Vem, da država potrebuje denar, vendar to ni pomoč gospodarstvu,« pravi sogovornik.

»Lipu Bledu gre v zadnjih dveh letih bolje, kar je v težki gospodarski situaciji dober rezultat, ne omogoča pa nam preskoka,« nadaljuje predsednik uprave, ki vidi, da sta pri proizvodnji vrat prva letošnja meseca boljša kot lani, pri opažnih ploščah pa je letos še slabše. Tudi zato so v Bohinju slabše plače. Temu primerna so tudi letošnja pričakovanja: Lip Bled naj bi leto končal z milijonom evrov dobička, Lip Bohinj s pozitivno ničlo.

»Vse je odvisno od našega dela in gospodarske rasti Evrope. V Sloveniji se kaj veliko ne bo spremenilo, čeprav je domači trg za nas zelo pomemben,« o načrtih letošnjega poslovanja Lipa Bleda pravi Burja. Pri Lipu Bohinju je nekoliko drugače, saj se boji, da bo znova umanjkala osnovna surovina – hlodovina: »Trenutno smo povsem brez hlodovine. Ne vem, zakaj država ne intervenira. Avstrijci takoj zaprejo meje, tudi Čehi se učijo od njih, mi pa smo liberalni in pustimo, da denar odteka v Avstrijo.«