V socialnem podjetju v Pristavi se usposabljajo in delajo uporabniki Doma Vincenca Drakslerja pa tudi šest teže zaposljivih, ki so jih pridobili iz Zavoda za zaposlovanje. (Foto: Gorazd Kavčič)

Z delom do dostojanstva

V Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi pri Tržiču je zaživelo prvo socialno podjetje na Gorenjskem, po nekakšni tridesetmesečni poskusni dobi, ko se financira tudi z evropskim, državnim in občinskim denarjem, pa naj bi za preživetje poskrbeli zaposleni sami.

Pristava pri Tržiču - Socialno podjetništvo nekateri imenujejo tudi družbeno koristno podjetništvo, saj je glavni cilj delovanja socialnih podjetij ustvarjanje delovnih mest za tiste, ki imajo manjše možnosti zaposlovanja. To so tudi bivši odvisniki od prepovedanih drog in alkohola, ki zadnji dve leti in pol bivajo v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi pri Tržiču. Naloga reintegracijskega centra v Pristavi namreč ni le ponuditi dom in pomoč pri vključevanju v običajno življenje, temveč se na čelu z ustanoviteljem Vincencem Drakslerjem strinjajo, da je bivšim odvisnikom treba ponuditi tako strokovno izobraževanje kot delo, saj je v praksi dokazano, da jim je le z delom mogoče vrniti tudi dostojanstvo.

Kot je povedala predsednica uprave Fundacije Vincenca Drakslerja Nada Bogataj Kržan, so lani kandidirali na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Evropskega socialnega sklada za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in s projektom OMAMLJEN.SI Z DELOM pridobili skoraj tristo tisoč evrov nepovratnih sredstev. Avgusta so podpisali pogodbo in začeli uresničevati projekt. Treba je bilo obnoviti del gospodarskega poslopja, kjer so uredili in opremili mizarsko delavnico in delavnico za popravilo električnih aparatov.

Urejajo tudi šiviljsko delavnico. Postavili so tudi tako imenovani center REUS oziroma center ponovne uporabe. Gre predvsem za obdelavo predmetov, ki bi sicer končali v smeteh, s predelavo oziroma obnovo pa znova postanejo uporabni. V tujini so takšni centri zelo uspešni, zaživeli pa so tudi že v Sloveniji. Prvega so leta 2011 odprli v Rogaški Slatini, njegova direktorica dr. Marinka Vovk pa z izkušnjami pomaga tudi v Pristavi.

»Dejstvo je, da je tudi socialno podjetništvo vendarle podjetništvo, zato je naš namen, da to, kar naredimo, tudi prodamo. V lopi na vrtu smo že uredili trgovino, v kateri prodajamo različne izdelke, upam tudi, da bomo trgovino odprli tudi v starem delu Kranja. Prav tako pripravljamo internetno trgovino,« pravi generalni sekretar Fundacije Vincenca Drakslerja Gregor Tomše, ki si želi sodelovanja tudi z bližnjimi občinami. »Upam, da bomo prav iz okoliških občin dobili kakšno javno naročilo, s čimer bomo lažje prebrodili začetke,« pravi Tomše in dodaja, da bo projekt pomoči trajal trideset mesecev, nato pa se bodo morali preživljati sami. Laže jim bo, ker so že sklenili nekaj partnerstev, med drugim jim pomaga tudi Mestna občina Kranj kot soustanoviteljica fundacije.

»Zadnjih štirinajst dni, odkar se je začelo usposabljanje za naše uporabnike, sta energija med njimi in vpliv na druge stoodstotno drugačna. Postali so optimistični, verjamejo v boljšo prihodnost in rešitev. Ne želijo biti več odvisni od pomoči, sami bi radi poskrbeli zase,« pravi mag. Melita Žontar, vodja Reintegracijskega centra v Pristavi, njene besede pa še kako potrjuje Peter Trojar s Tolminskega. »Po zdravljenju v Italiji in nato v Kranju sem od novembra na Pristavi. Ker sem mizar, sem bil zelo vesel priložnosti za delo v mizarski delavnici. Upam, da mi ne bo več treba živeti zgolj od socialne pomoči in da bom lahko preživljal tako sebe kot hčerko,« je še povedal Peter, ki je osem let vozil kamion, čeprav službo išče že dve leti, pa mu je še ni uspelo najti. Tako je z veseljem poprijel za delo v socialnem podjetju v Pristavi. »Za zdaj se vidim tukaj, rad bi spet delal mizarska dela in ne bom obupal,« tudi pravi 34 letni Peter.

Kot je povedal kranjski župan Mohor Bogataj, so ob začetku dela socialnega podjetja v Pristavi na obisku pričakovali tudi Vincenca Drakslerja, ki pa je prejšnji teden zbolel in je trenutno v bolnišnici v Švici. »Obiskali ga bomo in mu povedali, kaj je novega. Prav tako se bomo pogovorili o medgeneracijskem centru v Kranju, saj želimo, da ta zaživi tudi v stari Blažunovi gostilni. Nihče ne ve, koliko let še ne bo severne vpadnice in škoda bi bilo, če bi ta objekt propadel,« je dodal kranjski župan Mohor Bogataj, ki si je prav tako ogledal začetke novega socialnega podjetja v Pristavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / nedelja, 8. marec 2020 / 10:38

Kratke prehranske verige za več zdravja

Škofja Loka – Razvojna agencija Sora in LAS loškega pogorja ob zaključku projekta Odprta vrata kmetij organizirata okroglo mizo Kratke prehranske verige za več zdravja na naših krožnikih, ki bo v p...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 16:50

Praznik na pravem mestu

V Sorici je bil drugo septembrsko soboto Praznik drobnice na Škofjeloškem, hkrati pa po šestih letih tudi državno tekmovanje v striženju ovc. »Praznik je na pravem mestu,« je dejal župan Marko Gasser.

Rekreacija / / 16:48

Gora na meji

Ljubeljska Baba (1968 m n. m.) – Goro z dvema imenoma sem poznala, a ko mi je prijateljica prvič omenila današnjo pot, sem rekla: »Aja? Ja kje pa gre?« Zanimiv vzpon. Krušljivo, zato je uporaba čelade...

Šport / / 16:46

Iz vetrovnika na trening v Planico

Smučarski skakalci so v pripravah na novo sezono opravili tudi trening v vetrovniku na Švedskem.

Kultura / / 15:25

Navdih najde v opazovanju ljudi in njih čustvovanju

Najlepše darilo za zaključek šolanja na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju si je Paulina Lina Tomažič, bodoča študentka primerjalne književnosti in francistike, napisala kar sama. V času, ko so se n...

Preddvor / / 15:23

O Josipini tudi v slikanici

Potoče – »Josipina Urbančič Turnograjska je bila predstavljena že v različnih, zlasti znanstvenih oblikah, v slikaniški pa doslej še ne, zato je bila želja, da jo približamo v tej obliki t...