Težave v turizmu in odškodnina nadškofiji

Na seji bohinjskega občinskega sveta sta bili glavni točki program dela javnega zavoda Turizem Bohinj in sodne poravnave v tožbi ljubljanske nadškofije za odškodnino v denacionalizacijskem postopku za Zoisovo graščino v Stari Fužini.

Bohinjska Bistrica - Največ pozornosti so bohinjski svetniki posvetili programu dela javnega zavoda Turizem Bohinj, kjer je direktor Klemen Langus predstavil obširne načrte za mednarodno trženje turistične destinacije Bohinj. Svetniki pa so predvsem izpostavili številne težave, s katerimi se spopada bohinjski turizem. Kot je ob tem poudaril župan Franc Kramar: »V Bohinju je še veliko potenciala. Če spremljate, kaj se dogaja s Ski hotelom na Voglu, kako se že vsa ta leta špekulira s hoteli, če gledam napore za izgradnjo smučišča, so napovedi s področja turizma sila sila mračne. Izčrpavanje Bohinja z razno raznimi najemniki pa meče na nas slabo luč.« Kot je še dodal Kramar, se tako nadaljuje tudi preigravanje s projektom smučišča 2864: »Če bo šlo tako naprej, bo prej ali slej nekdo popustil, bojim se, da bo to tisti, ki hoče vlagati.«

Po besedah svetnice Darje Lazar, v 25 letih delovanja v turizmu še niso imeli tako slabo zasedenih kapacitet v turizmu: »V času zimskih počitnic ima moja agencija oddanih sedem apartmajev. Ker je Kobla zaprta, smo izgubili družine, ki so tam smučale, Pokljuka je namreč preveč oddaljena.« Kot je ob tem še zaključil župan Kramar, se občina Bohinj s Koblo ukvarja od leta 1996, agonija tega smučišča pa se vleče že vse od takrat: »To smučišče ne bo več nikoli obratovalo, saj so naprave prestare in ne morejo pod nobenimi pogoji dobiti uporabnih dovoljenj.«

Posebno pozornost pa so svetniki občinskega sveta namenili tudi zaključku denacionalizacijskega postopka v primeru Zoisove graščine v Stari Fužini, ki je bila po petnajstletnem postopku v naravi vrnjena Ljubljanski nadškofiji. »Kljub temu da občina nikoli ni nasprotovala vračilu omenjenega objekta, se je znašla v sodnem postopku, v katerem nadškofija zahteva odškodnino za nezmožnost uporabe objekta v teh letih. Občina Bohinj bo morala plačati, gre za 200 tisoč evrov, ki jih moramo plačati, kljub temu da nismo nič krivi. Baje zakon o denacionalizaciji popravlja krivice, zanima me, kdo bo popravil krivice za zadnjih dvajset let. Če bo šlo tako naprej, bomo morali sredstva jemati socialnim transferjem, torej pomoč za novorojenčke in podobno, zato da bomo plačevali grehe države. Zame je to krivično, saj se je v ta objekt v vseh letih vlagalo in se mu je bistveno povečala vrednost, vendar se vlaganja ne priznajo. Na mediaciji smo se pogodili za 200 tisoč evrov, prvotna zahteva je bila 350 tisoč evrov. Zakon je izredno dobro napisan za denacionalizacijske upravičence, vendar je po mojem mnenju izredno krivičen,« je pojasnil župan Kramar. Svetniki so sprva celo nasprotovali mediaciji, vendar so po pojasnilih odvetnika Mitje Severja ugotovili, da če izkoristijo pravne možnosti, lahko mediacija propade in bi bila odškodnina bistveno višja, zato so plačilo podprli, s prošnjo nadškofiji, če bi sprejeli možnost plačila v desetih namesto petih letih.