Ohraniti avtohtone rastline

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 5. marec 2013 / 06:00

Medtem ko je v Švici samopreskrba s semeni 70-odstotna, je v Sloveniji že manjša od desetih odstotkov. "Shranjevanje semen je zato nujno, to je tudi prvi korak do boljše samopreskrbe s hrano," opozarja dr. Marija Gregori iz Biotehniškega centra Naklo.

Reteče - Predavalnica kulturnega doma v Retečah pri Škofji Loki je bila minulo sredo skoraj premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti predavanju dr. Marije Gregori o ekološki pridelavi in hranjenju semen. Skrb zbuja, da je samopreskrba s semeni v Sloveniji manjša od desetih odstotkov, na drugi stani pa je denimo v Švici 70-odstotna, je poudarila predavateljica višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo in pozvala vse, ki imajo doma avtohtono seme, ki se prenaša iz roda v rod, naj storijo vse za njegovo ohranitev.

Čeprav obstaja petdeset tisoč vrst rastlin, primernih za prehrano ljudi, jih uporabljamo okrog 150, intenzivno pa se prideluje le štirideset vrst, je pojasnila Gregorijeva: »Zgolj trideset rastlinskih vrst danes na svetu predstavlja 95 odstotkov vira hrane, to so soja, koruza, ogrščica, riž, pšenica … Gre predvsem za hibride, pridobljene z načrtnim križanjem rastlin, zato da dajejo enakomeren pridelek, so bolj odporni na zunanje vplive in primernejši za dolg transport.« A ob žlahtnjenju določene lastnosti hibridna rastlina izgubi kako drugo lastnost, denimo vonj, okus, odpornost na škodljivce in bolezni, je opozorila predavateljica. Poleg tega ob sajenju zrna hibridnih rastlin nikoli ne dobimo rastline, enake starševski, zato je hibridno seme treba nenehno kupovati. Gregorijeva je postregla tudi s podatkom, da je v Sloveniji pri koruzi samopreskrba s semeni v Sloveniji zgolj enoodstotna, vse drugo uvozimo, predvsem hibridno seme, popolnoma samooskrbni smo ta čas le s semenom pšenice, a naši kmetje raje posegajo po tujih sortah.

Poudarila je, da so avtohtone rastline prilagojene klimatskim razmeram v določenem okolju, zato tudi bolje uspevajo od rastlin, katerih seme so žlahtnili v drugem okolju. Pri avtohtonih rastlinah je okus sadja in zelenjave izrazitejši, tekstura je boljša, cvetje ima izrazitejši vonj ... »Čim več poizvedite o razmnoževanju avtohtonih rastlin, da jih boste ohranili, pridelovalci pa si boste med seboj lahko izmenjevali seme, ki se ga v prosti prodaji ne da dobiti,« je Gregorijeva svetovala zbranim. Mnogim pridelovalcem je danes preprosteje kupiti seme kot ga shranjevati, je ugotavljala predavateljica, zaradi tega pa so številne rastline na pragu izumrtja, tudi motovilec žličar in rdeča čebula: »Če se bo trgovec odločil ta semena umakniti s polic, ne bomo več imeli dostopa do njih, če jih ne bomo sami shranili.«

Drugi del predavanj o ekološkem semenarjenju bo Gregorijeva imela jutri, v sredo, ob 18. uri v OŠ Stražišče pri Kranju. Predavanja organizira Društvo Sorško polje, potekajo pa v sklopu Švicarskega prispevka Ekološka pridelava in hranjenje semena nekaterih pomembnejših kulturnih rastlin, ki ga vodi Biotehniški center Naklo skupaj s partnerji v Švici.