Sladkarije in prigrizki (1)

Kot ljubiteljici sladkega mi je skorajda mučno pisati o tem, kako zelo so sladkarije škodljive za zdravje. So škodljive in to je dejstvo. Vendarle je danes že težko soditi o škodljivosti te ali one hrane, kajti prej ali slej se najde nekdo, ki te trditve ovrže. Hrana je res dober posel, za katerega ne zmanjka idej in kupcev. Na žalost je zdrava hrana pogosto povezana z denarjem in zdravo prehranjevanje s časom. Na še večjo žalost pa smo hrani pritaknili zelo močno čustveno vrednost, kar se kaže tudi pri vzgoji. Sladkarije so običajno povezane z lepim vedenjem in z nagrajevanjem. Če boš priden, ti bom kupila bonbone. Če boš vse pojedel, dobiš torto. Če boš plaval do pomola, dobiš sladoled. In tako naprej, ni konca. Čokolada je primerna terapija za praske, izgubljeno tekmo ali za razočaranje v ljubezni. Z umestitvijo sladkarij v načine za izkazovanje ljubezni in za posebne zasluge smo naredili precej škode. Nekateri otroci so prepričani, da jih imajo starši še posebej radi, kadar jim kupijo nekaj sladkega. Drugi pa razvijejo bolj ali manj glasne načine izsiljevanja, da pridejo do vrečke bonbonov. Najdejo se tudi takšni, ki spravljajo svoje uboge starše v zadrego vsakič ko spraznijo krožnik piškotov pri sorodnikih. Čeprav jih mama vsakič opomni, ko prstki sežejo proti sladkemu. Otroci tako sčasoma naberejo precej informacij o različni hrani, njeni namembnosti ter čustveni vrednosti. S tem se seveda naučijo tudi manipulirati, kar nas ne bi smelo niti presenečati. Najhitreje in najbolj učinkovito lahko temu naredimo konec, če prenehamo na sladkarije gledati kot na »nagradno« hrano in nekaj posebnega. Sladka hrana je samo vrsta hrane. Nič več in nič manj. Ko bomo to dojeli, bo odpadla zelo velika količina pogojevanja. Tako kot se odločamo za druge vrste hrane, tako se odločajmo tudi za to, katere sladkarije, koliko in kdaj jih bomo dali otroku. Predvsem pa se vprašajmo, zakaj. Zato, da imamo mir? Zato, da je krožnik z juho prazen? Danes imamo na razpolago res veliko hrane, upala bi reči, da preveč. Pa je videti, da v glavah ni bilo še velikega premika. Vprašajmo se, zakaj. In če ste pravkar ugriznili v čokolado ali v jabolko, upam, da ste to storili z užitkom.