Jubilej slovenskega planinstva

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Slovenija / sobota, 2. marec 2013 / 06:00

Planinska zveza Slovenije je v sredo pripravila slavnostno akademijo ob 120. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Zveza danes združuje že 277 planinskih društev ali več kot 57.500 članov.

Ljubljana - Slovensko planinsko društvo, katerega naslednica je Planinska zveza Slovenije, je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v nekdanji gostilni Malič v središču Ljubljane.

Slavnostno praznovanje natanko sto dvajset let zatem se je začelo z odkritjem spominske plošče iz pohorskega granodiorita in dvojezičnim napisom na stavbi sedanje Veleblagovnice Nama, zvečer pa nadaljevalo s slavnostno akademijo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki se je je poleg številnih planincev iz vse Slovenije udeležil tudi častni gost, predsednik republike Borut Pahor. O planinskih dosežkih v gorah in dolini ter o pomenu organiziranega planinstva v današnjem času je pred polno dvorano spregovoril predsednik PZS Bojan Rotovnik. »Planinska društva si v obliki izjemne količine prostovoljnega, brezplačnega, prostočasnega, strokovnega dela prizadevamo za to, da bi bilo planinstvo v svojih treh poglavitnih pojavnih oblikah (šport otrok, mladostnikov in mladih, rekreativni in tekmovalni šport) kar najbolj dostopno čim širšemu krogu ljudi vseh starosti. S projekti kakovostne množičnosti lovimo ravnotežje med pristnimi doživetji in obvladljivimi vplivi na naravo,« je med drugim povedal in hkrati izpostavil tudi nekaj težav, s katerimi se spopadajo: »V urejenih razmerah postane civilna družba enakopraven partner države, ne njen tekmec. Žal ugotavljamo, da v primeru planinstva, ki je že velikokrat doslej prepoznano kot del identitete slovenskega narod), ni tako. Iz leta v leto smo potisnjeni v položaj, v katerem zveza in društva tekmujemo med seboj in z drugimi ponudniki potrošniškega adrenalina za javno priznanje in koristnost svojih programov in temu ustrezna javna sredstva, kar je skrajno nemotivacijsko. Očitno je, da vsi skupaj rabimo metodo nahrbtnika – vsem odločevalcem je treba splezati na hrbet in izvajati nenehen pritisk, da bodo vendarle sprejeli odločitve, ki jih terjamo že leta in leta.«

Slavnostna akademija je sicer minila v znamenju kulturnega programa, ki so ga po idejni zasnovi Boruta Peršolje ter scenariju Mojce Volkar Trobevšek pripravili planinski ustvarjalci sami. V preddverju Linhartove dvorane sta bili na ogled tudi dve razstavi, Življenje pod Triglavom in 120 let SPD/PZS. Slednja bo kmalu na ogled tudi v Slovenskem planinskem muzeju in drugod po Sloveniji.