Gnezdo prestavili na varno

Štorklje gnezda na vrhu dreves postavijo zelo redko, ker pa so si na Mlaki izbrale vrh suhe jelše, ki ga je lani veter močno nagnil, so se strokovnjaki odločili, da ga raje prestavijo na varnejši gnezdilni drog.

Mlaka pri Kranju - Čeprav so bile bele štorklje še pred leti na Gorenjskem prava redkost, so zadnja leta spletle kar sedem gnezd. Navadno gnezdijo na električnih in drugih drogovih ter na dimnikih, na Mlaki pri Kranju pa sta štorklji pred dvema letoma gnezdo postavili na vrhu jelše, kar je prava redkost. Ker je vrh jelše suh, lani pa je gnezdo nagnil še močan veter, je postalo nestabilno, zato so se strokovnjaki pri Zavodu republike Slovenije za varstvo narave odločili, da gnezdo (štorklje ga dograjujejo in z leti lahko postane težko tudi prek petsto kilogramov) prestavijo na gnezdilni drog.

Nekaj podobnega so pred dvema letoma storili že v bližnjih Tenetišah, ko so gnezdo na gnezdilni drog prestavili iz dimnika. Minuli torek pa so se kranjski poklicni gasilci in strokovnjaki Elektra Gorenjske na Mlaki dela lotili malce drugače, saj je bilo treba najprej obžagati vejevje drevesa, nato odstraniti gnezdo ter drevo, izkopati jamo in postaviti nov drog z gnezdiščem ter gnezdo namestiti nanj. »Ker smo ugotovili, da je jelša na vrhu suha in da gnezdo lahko pade z drevesa, kar bi bilo slabo za štorklje, prav tako pa bi lahko pomenilo nevarnost za okolico, smo se odločili, da gnezdo prestavimo na nov dvanajstmetrski drog. Drog je donacija Elektra Gorenjska, gnezdilni podstavek pa smo financirali pri Zavodu RS za varstvo narave. Naj kot zanimivost povem, da od leta 2010 vsako leto gnezdilne podstavke nameščamo po različnih delih Slovenije, namen tega pa je trajna zagotovitev gnezdenja štorkelj pri nas,« je ob premeščanju gnezda na Mlaki povedala Sara Strajnar iz kranjske območne enote Zavoda RS za varstvo narave, ki je kot strokovnjakinje ne preseneča, da štorklje vedno pogosteje gnezdijo tudi na tem delu Gorenjske.

»Štorklje so očitno ugotovile, da je tukaj še vedno dokaj zdrava krajina, ugodno se prepletajo travniki, njive in mokrišča. Tukaj so blizu Bobovška jezera, blizu so vlažni travniki, ki so dober prehranjevalni prostor za štorklje. Veliko je dvoživk, žab in žuželk,« je tudi povedala Strajnarjeva, ki pričakuje, da se bodo štorklje na Gorenjsko vrnile konec marca ali v začetku aprila. »Navadno samec prileti teden ali štirinajst dni pred samico. Ko vidimo, da se usede na gnezdo, je velika verjetnost, da se mu kmalu pridruži samica. Upamo, da se bosta štorklji tudi tukaj na Mlaki vrnili v staro gnezdo, čeprav ne bo več na drevesu. Kar imamo izkušenj v Sloveniji, se štorklje večina vrnejo, seveda pa je potrebno gnezdilni drog postaviti dovolj visoko in na odprtem,« je še povedala Sara Strajnar.