Iščejo rešitve za invazivno školjko

Pred časom so tudi v Blejskem jezeru opazili tujerodno vrsto školjke, imenovano potujoča trikotničarka. Ker nima naravnih sovražnikov, bi sčasoma lahko ogrozila druge vrste v jezeru. Zato se trudijo omejiti njeno nadaljnje razmnoževanje ter njen vnos oziroma iznos iz jezera.

Bled - Z namenom, da bi zbrali predloge za reševanje tega problema, je občina prejšnji teden sklicala posvet z vsemi, ki imajo opraviti z jezerom, od državnih ustanov do ribičev, potapljačev in čolnarjev. Med drugim so sklenili, da bodo s pomočjo potapljačev nemudoma organizirali sistematičen pregled obale in sprotno odstranjevanje školjk, predvsem na območju kopalnih voda, je po sestanku pojasnil direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon. Čeprav školjka ni nevarna, razen njenih ostrih robov, ki povzročijo ureznine, pa gre za invazivno tujerodno vrsto, ki bi lahko v določenem obdobju povzročila škodo drugim vrstam.

Nimajo naravnega sovražnika

Prvi so to školjko v Blejskem jezeru pred tremi leti opazili potapljači. Doslej so odkrili tri večja nahajališča ob obali, in sicer dve na Mlinem in eno v Grajskem kopališču, pa še več manjših, polna pa so tudi dna nekaterih čolnov, pletenj in splavov, je pojasnil Rok Lesjak iz Društva za podvodne dejavnosti Bled. »Po naši oceni je na teh mestih med pet do petdeset primerkov te školjke na kvadratni meter. Že v letu dni se to lahko precej spremeni, saj v času razmnoževanja izleže do enega milijona prostemu očesu nevidnih jajčec, od tega jih dva do pet odstotkov preživi. Ena sama školjka lahko tako v svojem življenju zapusti za seboj na deset tisoče školjk, kar to vrsto naredi uspešno invazivko.« Razen tega v Blejskem jezeru nima naravnega sovražnika, po njim dostopnih podatkih, je dodal Lesjak, pa ga nima niti ličinka. »Po naših ocenah se bo aprila začela nova drstitev, zato bi bilo treba pred tem odstraniti čim več školjk,« je razložil Lesjak in dodal, da blejski potapljači potujočo trikotničarko prostovoljno odstranjujejo že več kot pol leta, dve koloniji pa so do sedaj skoraj popolnoma odstranili. Blejsko društvo za podvodne dejavnosti po besedah njegovega predsednika Marjana Lakote šteje okrog sto članov, če bo treba, pa bodo za pomoč prosili tudi druge potapljaške klube. Ob tem, je opozoril Lakota, pa se bodo morali skupaj z njimi tudi ribiči in uporabniki čolnov truditi, da bi preprečili iznos te školjke tudi v druge vode, predvsem Bohinjsko jezero. Školjke se namreč oprimejo čolnov in opreme, na suhem pa lahko preživijo tudi 14 dni.

Kemikalije jim ne pridejo do živega

Po besedah Špele Remec Rekar iz republiške agencije za okolje omenjena školjka izvira iz porečja Dnjepra oziroma z evrazijskega območja, v severno Evropo in Ameriko pa je začela prodirati pred sto leti. »Že vsaj deset let je prisotna tudi v Dravi, tako da je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo pojavila še kje drugje.« Prav zaradi svoje trdoživosti in izjemne sposobnosti razmnoževanja so se kot »slepe potnice«, pritrjene na razna plovila, zelo hitro razširile po svetu. Domnevajo, da je z neočiščenimi plovili zašla tudi v Blejsko jezero. Po besedah Špele Remec Rekar je treba zdaj predvsem preprečiti, da bi se še razširila. Precej preglavic namreč povzročajo v hidroelektrarnah, saj mašijo dovodne cevi turbin, zato jih je potem treba stalno čistiti. Problem je tudi, je opozorila Špela Remec Rekar, ker so potujoče trikotničarke zelo odporne. »Nemogoče bi jih bilo odstranjevati recimo s kemikalijami, saj se pred njimi trdno zaprejo, tako da bi vse drugo v vodi prej pobili,« je pojasnila in dodala, da tako ostane samo mehansko odstranjevanje. Školjka v povprečju doseže velikost 2,5 centimetra, v Ameriki, je dodala kot zanimivost, pa jo je mogoče najti celo na jedilnikih.

Panika, da bi zaradi te školjke v Blejskem jezeru postalo nemogoče kopanje, pa je po besedah Špele Remec Rekar povsem odveč. »Voda lahko postane celo bolj prosojna, saj te školjke na dan prefiltrirajo več litrov vode, tako da so indikatorji za čisto vodo.« A po drugi strani s tem vplivajo na populacijo planktona, s katerim se hranijo tudi druge živalske vrste, kar pripomore k redčenju teh vrst. Zato se Špeli Remec Rekar zdi pomembno, da so se sploh začeli zavedati problema in da se pred vnosom potujoče trikotničarke poskusi zaščititi vsaj Bohinjsko jezero.