Sodobni krivolovci streljajo v soju avtomobilskih žarometov

Po podatkih upravljavcev lovišč je bilo v zadnjih petih letih v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju 36 primerov divjega lova ali krivolova, a dejansko ga je bilo verjetno še precej več, kot kažejo podatki. Sodobni krivolovci se pripeljejo z avtom, z žarometi osvetlijo divjad, jo ustrelijo in odpeljejo.

»Kranjski policisti so bili v petek, 1. februarja, okoli 18.30 obveščeni, da se je v gozdu v Velesovem pri Cerkljah v past iz vrvne zanke ujel srnjak, ki je zato tudi poginil. Policisti zdaj preiskujejo domnevni nezakoniti lov, storilca pa še iščejo. O dejanju bodo s kazensko ovadbo obvestili okrožno državno tožilstvo,« je bila novica, ki smo jo v Gorenjskem glasu objavili v torek, 5. februarja, in ki nas je tudi spodbudila k pisanju o divjem lovu oz. krivolovu na Gorenjskem.

Zdaj so časopisne vesti o divjem lovu bolj redke kot nekdaj. Tako je, na primer, Jutro 1. oktobra 1932 pisalo, da je »divji lov v vseh lovskih revirjih v območji Kamniških planin hudo razpasen, kljub visokim kaznim, ki čakajo vsakega divjega lovca, če ga dobi oblastvo v roke. Kamniški orožniki imajo vsako leto mnogo opravka z divjimi lovci. Največjo srečo pri zasledovanju tatinskih lovcev ima kamniški orožniški kaplar Mihael Napotnik, ki je samo v lanskem letu izsledil in izročil sodišču 34 divjih lovcev v lovskih revirjih od Jezerskega do štajerske meje.« Časnik Jutro je takrat pisal tudi o konkretnem primeru, kako so kamniški orožniki drvarjem iz Suhe doline pod Veliko planino preiskali drvarske koče – v prvi so našli srnjakovo kožo, v drugih dveh rogovje, v petnajst metrov globoki ledenici pa v zadrgnjeni vreči na ledu kakih dvanajst kilogramov divjačinskega mesa.

Krivolovci »delajo« predvsem ponoči

Legenda slovenskega lovstva Blaž Krže v svoji knjigi Lovec kot kmet in gozdar ugotavlja, da je zdaj manj klasičnega krivolova kot nekdaj in da tudi motivi za krivolov niso več zgolj socialne narave, pač pa zdaj krivolov pomeni neke vrste uveljavitev, zaslužkarstvo ali kar grabežljivost. Sodobni krivolovci so opremljeni s številnimi pripomočki, ki jim v kratkem času omogočajo pridobitev plena. »Na prvem mestu so tako imenovani motorizirani krivolovci. Tak krivolov se pretežno dogaja ponoči, ko krivolovci z vožnjo po staniščih divjadi in z reflektorji odkrivajo divjad in nanjo največkrat streljajo. Ta oblika krivolova dobiva vse večje možnosti z gradnjo pa tudi s posodabljanjem številnih cest, ki dandanes sežejo v skoraj vsak kotiček lovišča,« je zapisal Blaž Krže in dodal, da tudi zankarstvo kot ena od klasičnih oblik krivolova ni povsem zatrto in da med oblike nezakonitega lova sodi tudi prilaščanje mladičev divjadi ter ropanje gnezd, zlasti redkih in ogroženih ujed.

Motiv: pridobitništvo in strast

Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, pravi, da težko oceni, koliko je krivolova na Gorenjskem. Po podatkih upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, ki temeljijo na najdenih ostankih divjadi (noge, glava, koža, drobovje), naj bi krivolovci lani »uplenili« devet srnjadi in eno jelenjad, v zadnjih petih letih, to je v obdobju 2008–2012, pa 24 srnjadi, devet jelenjadi, enega gamsa in dva divja prašiča. »Pri krivolovu v večini primerov ostankov divjadi ne najdejo, zato ga je dejansko več, kot kažejo podatki,« pravi Hafner in dodaja, da danes večina nelegalnega lova poteka iz avtomobilov, torej v (ravninskem) okolju, ki je dostopno z vozili, ter ponoči in s pomočjo žarometov. Krivolovci odstreljene divjadi praviloma ne iztrebijo in ne razkosajo na kraju, kjer so jo uplenili, ampak jo naložijo v avtomobil in jo odpeljejo v bolj varno okolje. Medtem ko je bil v preteklosti krivolov za nekatere vir preživetja, še posebej v predelih, kjer je bilo preživetje težavno, in v času socialnih stisk (med vojno in po njej), je danes motiv drugačen. »Verjetno gre za pridobitništvo (hrana, prodaja mesa in mesnih izdelkov), lahko tudi v kombinaciji s strastjo,« meni Hafner in dodaja, da je krivolovu najbolj izpostavljena srnjad. V okolju jo je največ, pa tudi najlažje je dosegljiva. Tudi ponoči se namreč pase po travnikih in njivah, zato je ob soju avtomobilskih žarometov ni težko upleniti.

Bo v krizi krivolova še več?

»Sodobni krivolovec se ponoči pripelje z avtom, žival osvetli, jo ustreli, pobere in odpelje,« ugotavlja Blaž Černe, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v blejski območni enoti zavoda za gozdove, in dodaja, da je krivolova več, kot kažejo podatki. Koliko živali dejansko uplenijo krivolovci, lahko upravljavci lovišč le ugibajo, saj je krivolov dokazan predvsem v tistih primerih, ko žival najdejo v zanki ali najdejo ustreljeno žival ali njene dele. Verjetno pa krivolova vendarle ni toliko, kot je slišati različnih zanimivih zgodb v javnosti, Blaž Černe ob tem pove lastno izkušnjo, kako je pred več kot petimi leti skupaj s še enim lovcem našel na robu travnika ostanke (kožo, glavo, kosti, noge) dveh srnjadi, pri tem pa je bila na koži jasno vidna tudi strelna rana. Je morda zadnje čase zaradi krize več krivolova? »Mislim, da se zaradi tega ni bistveno povečal,« meni Černe in poudarja, da je za krivolov več razlogov, med njimi je vsekakor vse večja grabežljivost in z njo povezano zanimanje za meso uplenjene živali. In drugi razlog? »Nekaterim preprosto živci ne dajo miru in morajo nekaj ustreliti.« Krivolov pa je, pravi, tudi to, da lovci ne prijavijo odstrela v lovski družini, kar se tudi zgodi.

Le redko še lovijo v pasti

Za mnenje smo vprašali tudi Simona Tolarja, novega predsednika Območnega združenja upravljavcev lovišč Gorenjskega lovsko upravljavskega območja. Po njegovi oceni je neevidentiranega krivolova najmanj desetkrat več, kot kažejo evidentirani primeri. »Najbolj razširjen je krivolov s pomočjo avtomobila in umetnega vira svetlobe, pasti se uporablja še zelo redko. Najbolj sta krivolovu izpostavljeni srnjad kot najbolj številna vrsta in jelenjad kot ekonomsko najbolj zanimiva divjad,« pravi Tolar in dodaja, da je pri tem v ospredju predvsem ekonomski interes, verjetno pa je v nekaterih primerih razlog tudi objestnost. Krivolovci razkosajo oz. predelajo divjačinsko meso in ga manjši del porabijo zase, ostalega pa prodajo znancem in deloma tudi gostinskim obratom. »Če se bo gospodarska kriza zaostrila, to lahko vpliva na porast krivolova. Vse več krivolovcev bo kljub ostrim kaznim pripravljenih tvegati še več, pridružili pa bi se jim bodo še tisti, ki jih bo v to prisililo finančno stanje,« meni Simon Tolar.

Tehnični pripomočki vse bolj izpopolnjeni

V lovišču Lovske družine Jezersko so zadnji primer krivolova doživeli pred dvema letoma, ko so v jutranjih urah na travniku v bližini ene od domačij našli ustreljeno košuto. Drugi primer je bolj kmetijski kot lovski, a ga jezerski lovci tudi omenijo – gre za dogodek, ko je nekdo ustrelil konja na paši. Tretji primer je dobil mednarodne razsežnosti, saj so Avstrijci obdolžili jezerske lovce streljanja na jelena, ki so ga našli štiri do pet kilometrov proč od državne meje. »Skupna komisija, v kateri so bili revirni lovci, lovski inšpektorji in drugi, je ugotovila, da tega niso naredili lovci z Jezerskega, ampak neka neznana oseba,« pove starešina lovske družine Franci Ekar in doda, da so možnosti za krivolov vse boljše: tehnični pripomočki za streljanje (puške, loki, daljnogledi itd.) so vse bolj izpopolnjeni, gozdne ceste pa omogočajo dostop z vozili v neposredno bližino divjadi. »V času ekonomske in socialne krize postaja tudi divjačinsko meso vse bolj zanimivo – po eni strani za osnovno preživljanje, po drugi za predelavo v mesne izdelke in s tem tudi za dodatni zaslužek,« ugotavlja Ekar.