Deviški pršič

Boskovec (1597 m) - Ko te zvabijo strmine neomadeževane beline, je treba biti le pozoren, da bodo strmine varne pred plazovi. Kam bi šli? Odlična ideja je najvišji vrh na Golteh.

Ko smo bili jeseni na Golteh in obiskali najvišji vrh Boskovec, priznam, da me je že takrat zamikal pohod pod vrhom v zimskih razmerah, s turnimi smučmi. Ker je snega več kot dovolj in ker je v višjih legah nevarnost snežnih plazov precej velika, smo se tokrat odpravili proti vzhodu in se s smučmi povzpeli na Boskovec.

Po štajerski avtocesti se zapeljemo do izvoza Šentrupert, kjer nadaljujemo proti Mozirju. V Mozirju, na krožišču, se usmerimo proti Goltem in Šmihelu. Pri gostišču Vid zavijemo desno proti Šmihelu. Vozimo se po dolini potoka Golobnice. Vozimo po vzpenjajoči se cesti, mimo cerkve svetega Mihaela in nadaljujemo še nekaj sto metrov, ko na primernem mestu, v bližini kmetije Verbuč (na zemljevidu Berbuč), parkiramo.

Najprej se po zasneženi cesti odpravimo proti Konečki planini, na nadmorski višini 1188 m. Cesta zavije levo in začne dokaj hitro pridobivati na nadmorski višini. Kmalu daleč pod seboj zagledamo cesto, po kateri smo se začeli vzpenjati. Sledi rahel spust do Konečke planine, kjer na desni strani na hribčku zagledamo kapelico. Prehodili smo približno 1600 metrov. Nadaljujemo levo, po zasneženi cesti, ki ima, ali pa nima, potegnjene smučarske sledi. Mi zadnjič smo jih vlekli povsem na novo. Sledi kilometer dolg vzpon do Pleške planine, ki je na nadmorski višini 1191 m. Vzpenjamo se ves čas po cesti in čaka nas približno 1600 m vzpona do Podforške planine, 1361 m nadmorske višine. Zasnežena cesta nas po 500 metrih pripelje do sedla, kjer se odpre pogled na naš današnji cilj. Zagledamo razgledni stolp na Boskovcu, pod njim pa čudovito sneženo pobočje. Po nadaljnjih 400 metrih pridemo na Rastočko planino pod Boskovcem, 1464 m nadmorske višine. Nadaljujemo po levi strani planine. Če smo bili že v kopnih razmerah na Boskovcu, vemo, da se tukaj združimo z markirano potjo, ki pripelje z Mozirske koče; na eni od smrek lahko celo opazimo ličen lesen smerokaz z zelenim napisom. Nadaljujemo do sedla pod vrhom, kjer je razpotje poti. Mi izberemo desno pot, skozi gozd proti vrhu Boskovca. V kopnih razmerah je tukaj aleja markacij na kamnih.

Razgledni stolp na vrhu je trenutno podrt in nevaren. Na vrhu se odpre razgled na vzhodni del Karavank in na Šaleško dolino. Do vrha smo potrebovali približno 3 ure.

Na vrhu pa tisto, zaradi česar smo prišli: priprava na uživaški spust nazaj v dolino. Pse snamemo s smuči in hajdi v dolino. V soboto je bilo smučanje do Rastočke planine uživancija po pršiču. Ja, razdevičili smo neomadeževano, belo pobočje in pustili svoje podpise. Tik pred planino je potrebna previdnost, ker nas lahko zanese na skalni skok, zato se držimo bolj levo, prečimo ograjo in po manjši grapi odsmučamo do planine. Od tam dalje pa sledi spust po cesti, če obstaja možnost, pa vmes izkoristimo še kakšno pobočje. Na Konečki planini nas pričaka nekaj hoje nazaj v breg, vendar psov ni potrebno natikati nazaj, le smuči v roke in v nekaj minutah smo na vrhu klanca. Tik pred kmetijo Verbuč, kjer nas čaka jekleni konjiček, lahko naredimo še nekaj fantastičnih zavojev. Za nami je ena čudovita turna smučarija …

Nadmorska višina: 1597 m

Višinska razlika: 709 m

Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 2 zvezdici