Lepi obeti, hude nesreče

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 23. februar 2013 / 06:00

Predsednik Obama: "V najbogatejši državi na svetu nihče, ki dela polni delovni čas, ne bo živel v revščini, zato bomo zvezno minimalno plačo dvignili na 9 dolarjev na uro." To je 6,7 evra, ni slabo.

Američani imajo torej vsaj dobre obete. Slabše so jo odnesli potniki na luksuzni križarki v Mehiškem zalivu in nič hudega sluteči Rusi, na katere je v petek padla nenadna ujma z jasnega neba.

Obama o stanju v državi

Ustava ZDA nalaga predsedniku, da občasno seznani kongres s stanjem v državi (»state of the Union«). Že vrsto let to stori v začetku leta v govoru na združenem zasedanju obeh domov Kongresa, predstavniškega doma in senata. Letošnji govor (13. februarja) je bil še posebej pričakovan, saj je predsednik v njem začrtal tudi program svojega drugega mandata. Osrednjo pozornost je namenil gospodarstvu, na vrsto pa je prišlo še vse drugo: zaposlovanje, reforma priseljevanja, podnebne spremembe, enakopravnost žensk, minimalna plača, umik vojakov s tujih bojišč, brezplačen vrtec za revne, volilna reforma in večji nadzor nad zasebnim posedovanjem orožja. Izberimo nekaj poudarkov. Predsednik je zagotovil, da se bo ameriška vojska do konca 2014 umaknila iz Afganistana. Zavzel se je za reformo imigracijske politike; ta bi legalizirala status okrog deset milijonov nezakonitih priseljencev, ki so že v državi in opravljajo koristna dela. »Imigracijska reforma pomeni, da ljudem, ki to želijo, omogočimo odgovorno pot do ameriškega državljanstva. To pomeni znanje jezika in plačevanje davkov. Reforma pomeni tudi zmanjšanje čakalne dobe za državljanstvo, manj birokracije ter spodbude za prihod sposobnih, podjetnih in izobraženih ljudi.«

Američane slej ko prej zanimajo predvsem davki in plače. »Američani zaslužijo davčni sistem, s katerim bodo preprečili izogibanje davkom najbogatejšim, sistem, ki ne bo spodbujal izvoza delovnih mest v tujino in zmanjšanje davkov tistim podjetnikom, ki ustvarjajo nova delovna mesta na ameriških tleh.« Tak je, denimo, projekt prenove cest in mostov v vrednosti 50 milijard dolarjev. Predlagal bo tudi dvig zvezne minimalne plače, s sedanjih 7,25 na 9 dolarjev (6,7 evra) na uro. »Naj nocoj napovem, da v najbogatejši državi na svetu nihče, ki dela polni delovni čas, ne bo živel v revščini, zato bomo zvezno minimalno plačo dvignili na 9 dolarjev na uro.« Govoril je celo uro in požel velik aplavz.

Plovba iz luksuza v drek

Ste si kdaj zaželeli, da bi se peljali na križarjenje po svetovnih morjih z eno tistih velikih in luksuznih potniških križark, ki jih je mogoče videti, kadar se zasidrajo v katerem od prestižnih pristanišč, včasih pa katera zaide tudi v Koper. Z njimi se prevažajo pripadniki zgornjega srednjega in višjih razredov, ljudje, ki imajo za te reči čas in denar. Saj ne da bi jim človek zavidal ali ne privoščil, a tudi njim se včasih zgodi kaj neprijetnega. Tak je bil primer križarke Costa Concordia, ki je 13. januarja lani nasedla ob otoku v Tirenskem morju. Prejšnji teden pa se je neprijetno končala plovba neke druge ladje te vrste. Štirinajstnadstropna lepotica ošabnega imena Carnival Triumph je plula po Mehiškem zalivu, na njej je bilo več kot tri tisoč potnikov in še več kot tisoč članov posadke. Nenadoma je v strojnici velikanke izbruhnil požar, ladja je ostala skoraj brez elektrike in zato so prenehali delovati celi sistemi, med njimi prezračevalni in tudi tisti, ki iz kabin odvajajo sanitarne odplake in fekalije. Slednje ne le da niso več odtekale, ampak so začele mnogim pritekati še tiste iz drugih kabin … Si predstavljate fine dame in gospode, vajene vsega udobja, za katerega so tudi plačali, potem pa so morali pet dni, od nedelje zjutraj do četrtka popoldne prenašati neznosni smrad in vročino. Nauk: za denar je mogoče dobiti skoraj vse, a nesreča tudi v takih primerih nikoli ne počiva. In še tale zanimivost: nesrečna križarka je bila zgrajena v ladjedelnici Fincantieri, v bližnjem pristanišču Monfalcone (Tržič).

Opomin iz vesolja

Kaj pa, če nesreča pade z neba, dobesedno. To se je 15. februarja zgodilo nad območjem Čeljabinska v Rusiji, ko je v ozračje s hitrostjo 15 do 20 kilometrov na sekundo priletel velik kos meteorita (a premajhen, da bi ga pravočasno opazili in ljudi opozorili na nevarnost) in se razletel več deset kilometrov nad površjem, njegovi delci pa so nato z jasnega neba deževali na zemljo. Glavno škodo je povzročil udarni val po eksploziji, poškodoval 1200 ljudi in pet tisoč stavb. Astronom Tomaž Zwitter: »V primeru Čeljabinska gre za dogodek, ki je zanimiv in se je o njem zaradi globalne povezanosti hitro razvedelo. Če bi se to zgodilo pred sto leti, o tem najbrž ne bi nič vedeli.«