V zapor "le" za konec tedna

Alternativno prestajanja kazni (vikend zapor, hišni zapor, delo v splošno korist) je smiselno za manj nevarne obsojence, sodišča pa bi se zanje lahko pogosteje odločala, meni penolog dr. Dragan Petrovec.

Kranj - Poznate koga, ki je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen, a ga vseeno videvate vsak delavnik? Povsem možna situacija, a v Sloveniji redko videna. Slovenski zapori namreč na leto sprejmejo okoli tisoč novih zapornikov, le peščica od njih pa ima možnost alternativnega prestajanja kazni - t. i. vikend zapor, hišni zapor ali pa delo v korist skupnosti. Sodniki se namreč za takšne sankcije odločijo zelo redko. Tudi na kranjskem okrožnem sodišču se za take kazni ne odločajo zelo pogosto, a včasih tudi. Konec novembra lani je tako okrožna sodnica vikend zapor za dobo petnajst mesecev prisodila enemu od »skesanih« članov kriminalne združbe, ki je vodila organizirano mednarodno trgovino z drogo in orožjem, vendar sodba še ni pravnomočna. Alternativne kazni so sicer smiselne za manj nevarne storilce kaznivih dejanj, saj jim na ta način omogočajo takšno prestajanje kazni, da se jim povzroči manj škode, poleg tega pa lahko tudi sami obsojenci naredijo za družbo več koristnega kot bi v zaporu, meni kriminolog in penolog dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. »Sodišča bi se lahko bolj pogosto odločala za alternativne oblike prestajanja kazni, a je treba obenem povedati, da je npr. za humanitarno delo potrebno organizirati mrežo izvajalcev in nadzor nad takim delom. Ponekod to uspeva bolje, drugje pa manj,« je še dejal.

Nekaj več zapornikom je v preteklosti alternativno obliko prestajanja kazni odobrila Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer so pojasnili, da je v letu 2009 prestajalo vikend zapor 25 obsojencev, v letu 2010 ga je prestajalo 63, predlani pa 60 obsojencev, medtem ko za lani podatkov še niso obdelali. »Vsi obsojenci so sami podali prošnjo za prestajanje tovrstnega načina prestajanja kazni. Kolikšnemu številu obsojencev je v letu 2012 kazen na podlagi spremembe kazenske zakonodaje določilo sodišče, pa s podatkom trenutno še ne razpolagamo,« so razložili. Od naštetih obsojencev sta le dva zlorabila prestajanje alternativne kazni (oba v letu 2011), zato sta se morala vrniti za rešetke. V letu 2009 je sodišče nadomestilo prestajanje kazni zapora z opravljanjem družbeno koristnega dela 26 obsojencem, v letu 2010 dvanajstim in v letu 2011 devetim. Po razpoložljivih podatkih so slovenska sodišča v letu 2009 izrekla hišni zapor trem obsojencem, v letu 2010 dvema, v letu 2011 pa prav tako dvema.

O prestajanju kazni vikend zapora je sicer do uveljavitve novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij v letu 2011 odločal direktor zavoda za prestajanje kazenskih sankcij, v katerem je obsojenec zaporno kazen prestajal, odtlej pa o dopustnosti alternativnega izvrševanja kazni odločajo sodniki. Vikend zapor se lahko dovoli obsojencem, ki so bili obsojeni na kazen zapora do 36 mesecev, če niso bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Obsojenci morajo biti tudi osebnostno urejeni ter redno zaposleni ali pa se izobražujejo, ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, pa kazen še vedno prestajajo v zaporu. S hišnim zaporom se lahko nadomesti kazen zapora do devetih mesecev, izvrševanje dela v splošno korist pa je omogočeno obsojencem s kaznijo do dveh let zapora.