Sečnja bo lahko intenzivnejša

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so z novim načrtom občutno povečali dovoljeno sečnjo. K boljšemu gospodarjenju z gozdovi bi lahko pripomoglo povezovanje lastnikov.

Kranj - Kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je predstavila območni gozdnogospodarski načrt za obdobje 2011-2020, ki ga je konec lanskega leta sprejela tudi vlada. Gre za peti tovrstni načrt, predvideva pa intenziviranje gospodarjenja z gozdovi, je uvodoma dejal vodja območne enote Janez Logar. Doslej je bilo na leto možno posekati 278 tisoč kubičnih metrov drevja, zaradi višje lesne zaloge in prirastka pa so dovoljeno sečnjo povečali na 490 tisoč kubičnih metrov letno. »Naše območje obsega 72 tisoč hektarov gozdov, gozdnatost je približno 67-odstotna, medtem ko je dobrih sto let nazaj znašala tretjino. Zaloga se je v zadnjih 40 letih skoraj podvojila in znaša 340 'kubikov'/hektar. Podoben trend se kaže pri prirastku, s 4 kubičnih metrov na hektar v letu 1970 je narasel na 7,5 in se še vedno dviga,« je pojasnil Vili Potočnik, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje.

V gozdovih je še veliko neizkoriščenega potenciala, je poudaril Logar, za intenzivnejše gospodarjenje z njimi pa bi bilo treba povezati lastnike. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je namreč kar 89 odstotkov zasebnih gozdov; lastnikov je več kot 12 tisoč, ob upoštevanju solastništva pa več kot 16 tisoč. »Dobra polovica lastnikov ima do enega hektara veliko gozdno posest, skupaj imajo v lasti le tri odstotke gozdov. Povprečna posest je velika 5,3 hektara oz. 3,9 ob upoštevanju solastništva,« je pojasnil Logar. Pomembno je tudi informiranje lastnikov, kakšne možnosti prinaša njihov gozd in kakšne možnosti sofinanciranj jim ponuja država. »Na to temo smo okoli 1.110 lastnikom na območju gozdnogospodarskih enot Tržič, Sovodenj in Poljane že poslali informativne izračune, kjer smo jim predstavili tudi okvirne možnosti glede poseka lesa na njihovi posesti ter kakšna gojitvena in varstvena dela jih čakajo v prihodnjih desetih letih,« je povedal Logar. Dodal je še, da bi pasivne lastnike gozdov država lahko stimulirala z olajševalno davčno politiko, postopki za pridobivanje sredstev iz evropskih virov pa bi morali biti manj zapleteni.

Povečano sečnjo sicer podpirajo tudi lovci. Kot je v predstavitvi novega gorenjskega lovsko upravljavskega načrta za obdobje 2011- 2020 pojasnil Miran Hafner, se bo s tem za večino živalskih vrst vzpostavilo boljše življenjske okolje: »Povečan delež mladovja pomeni izboljševanje prehranske baze za divjad rastlinojedih vrst. Če količina divjadi dostopne hrane v gozdovih v povprečju znaša tono na hektar, je hrane v mladovju tudi štirikrat več. Tako bi se zmanjšala tudi poškodovanost obstoječega mladovja zaradi objedanja.«

Predstavitve obeh načrtov se je udeležilo tudi nekaj lastnikov gozdov, ki so v razpravi razmišljali, da bi manjše lastnike država morala spodbujati k prodaji gozdov. Koncentracija lastništva bi delo olajšala tudi gozdarjem, saj bi bilo manj birokratskih postopkov, so poudarili. Slišati je bilo tudi, da ima lastnik gozda premalo besede in da mu vse diktira država. Opozorili so še na nesoglasja z lovci, po njihovem bi morali več narediti za preprečevanje škode, ki jo divjad povzroča na kmetijskih zemljiščih.