Kaj je zares vredno?

Predstavljajte si kamnito hiško v idilični primorski vasici. Pred hiško dvorišče, ob robu še cvetijo rože in nekaj zelišč. Figovo drevo spušča liste, kot bi postiljalo mehko ležišče. Ne bodo dolgo obležali, razpihala jih bo burja, ki bo zažvižgala okrog vogalov. V notranjosti hiške šopek posušene sivke in copati, ki čakajo na obiskovalce. Potopim se v mehkobo domačnosti, zakurim v kaminu, počasi odpiram zelena polkna. Svetloba pokaže vse, kar potrebujemo. Kuhinjo, kavč, posteljo, kopalnico. Vse lepo in preprosto. Ne zato, ker je drugače. Ne zato, ker nihče ne živi v hiški. Ampak zato, ker ni neuporabnih stvari. Ni nabiralcev prahu. Ni kupa reklam, ki čakajo, da jih bo nekdo prelistal in se spomnil, kaj potrebuje. Ni televizorja. Ni računalnika. Ni nobenega daljinca. Niti za ugasniti tišino. Ni ničesar, kar bi kradlo prostor. In naš čas. Kaj bomo sploh počeli tukaj? Se gledali? Igrali? S čim? S seboj imamo samo ustvarjalno škatlo. V predalu pod mizo vabijo družabne igre. Vse imamo. Mar res? Kaj, če bo dolgčas? Kako bomo vedeli za vreme? Za volitve? Za Afganistan? Za podražitev limon? Nov virus? Karkoli že? Posmehnem se nabiralki, animatorki, okupatorki v sebi. Nič ni treba narediti, za nič poskrbeti. Občutek je na začetku skorajda strašljiv. Po dveh dneh deluje že blagodejno. Vmes se zgodi veliko malih, navadnih stvari. Kot so lupljenje krompirja. Opazovanje mačka na smetnjaku. Prijazno kramljanje s sosedi. Biti skupaj. Deliti si dan brez urnika, brez ure, brez urejanja sveta. Kako daleč mora iti človek, da občuti bližino? Koliko loncev mora preložiti ženska, da spozna, da potrebuje samo tri? Kako velik kup posteljnine moramo naložiti, preden ugotovimo, da nam je samo ena najljubša? Koliko časa bomo še porabili, preden bomo začeli živeti? Koliko denarja bomo še zapravili za »nujnorabim« predmete? Kako veliko izgubo potrebuje človek, da ugotovi, kaj je vredno? Odgovor je skrit na vrtu, ki stoji nasproti hiške. Na zeleni travi je postavljen bel šopek. To ni navaden vrt. Pravimo mu pokopališče. In mi smo živi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 4. maj 2016 / 14:57

Zasmrdelo je po plinu

Jesenice – Stanovalce na Gregorčičevi ulici na Jesenicah je v četrtek popoldne zmotil vonj po plinu v stanovanjski hiši. Tamkajšnji poklicni gasilci z merilno napravo izmerili koncentracijo plina v...

Objavljeno na isti dan


Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nočni pohod na Grmado

Medvode - Kot vsako leto, je bil tudi letos ob prvi polni luni v januarju, 5. januarja, nočni pohod na Polhograjsko Grmado, ki ga organizira Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gr...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Na Katarini si želijo še več gostov

Katarina je dobila novo turistično brošuro, v kateri je predstavljena predvsem tamkajšnja bogata gostinska ponudba.

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Cepili bodo v skladu s strokovnimi smernicami

V ZD Medvode proti humanemu papiloma virusu še ne cepijo, saj čakajo na uradne strokovne smernice.

Splošno / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Anketa: Država bi morala plačati cepljenje deklet

V tokratni anketi smo naše sogovornike povprašali, kdo bi moral kriti stroške cepljenja deklet z novim cepivom proti raku na materničnem vratu, ki je druga najpogostejša oblika raka med Slove...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nadaljevala se bo gradnja tekaškega centra

Za dokončanje izgradnje Športno rekreacijskega centra v Preski bodo potrebovali še okrog 250 tisoč evrov. Od države jih letos pričakujejo 108 tisoč, a svoj delež bo morala primakniti tudi Občina.