Papež Benedikt XVI. je izbral samoto

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. februar 2013 / 06:00

Na pepelnično sredo je bila zadnja velika maša papeža Benedikta XVI., ki bo odstopil v četrtek, 28. februarja, ob osmih zvečer. Novega papeža naj bi dobili do velike noči.

Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je v ponedeljek oznanil presenetljivo vest, da je 85-letni papež Benedikt XVI. napovedal za konec februarja svoj odstop. Na konzistoriju je kardinalom dejal, da po dolgotrajnem premisleku, ko je večkrat pred Bogom izprašal svojo vest, odstopa zaradi zdravstvenih težav in starosti, v kateri nima več moči za opravljanje svojih nalog, za kar sta potrebni »moč telesa in duha«. Poznavalci vatikanskih razmer pravijo, da naj bi se za odstop dokončno odločil po vrnitvi z lanskega obiska v Mehiki in na Kubi. Zaradi slabega zdravja, ko je pred tremi meseci prestal operacijo, med katero so mu zamenjali baterijo srčnega spodbujevalnika, se je zadnje čase vedno redkeje pojavljal v javnosti. Na pepelnično sredo je bilo njegovo zadnje veliko maševanje v Petrovi baziliki, v sredo, 27. februarja, bo zadnjič nagovoril vernike na trgu pred baziliko svetega Petra v Vatikanu, v četrtek, 28. februarja, ob osmih zvečer pa bo zapustil papeški prestol. Osmo uro zvečer je izbral zato, ker je ob tej uri običajno zaključeval svoj delovni dan. Umaknil se bo v samostan v bližini Vatikana, kjer se bo v samoti posvetil molitvi, študiju teologije in pisanju. Sedaj še ni jasno, kakšen položaj bo imel papež po odstopu. Ali bo še imel naziv kardinala ali ne in kaj bo z njegovimi predmeti, povezanimi s papeževanjem, na primer s papeškim prstanom, ki ga ob smrti papeža zdrobijo …

Bavarec Joseph Ratzinger, ki je kot 265. papež z imenom Benedikt XVI. prevzel vodenje katoliške Cerkve z 1,2 milijarde vernikov 19. aprila leta 2005, pušča sledi v cerkvenem in tudi civilnem življenju. Čeprav so mu po smrti karizmatičnega Janeza Pavla II. napovedovali kratko, začasno papeževanje, je bil Petrov naslednik skoraj osem let. V Vatikanu ni bil novinec. Tja so ga povabili že v šestdesetih letih preteklega stoletja, ko je takratni papež Janez XXIII. sklical drugi vatikanski koncil. Leta 1981 pa je postal Vatikan njegovo stalno bivališče, ko sta ga papež Pavel VI. in njegov naslednik Janez Pavel II. vključila v vrhovno vodstvo katoliške Cerkve. Kardinal Ratzinger je postal z imenovanjem za prefekta kongregacije za nauk vere nekakšen »vatikanski ideolog«. Njegova izvolitev za papeža je bila prepričljiva. Čeprav je sedanji papež zagovornik konzervativnih stališč Cerkve in nasprotnik ukinitve celibata, vključevanja žensk v duhovniški poklic in porok istospolnih partnerjev, je pogumno, kljub nasprotovanju znotraj Cerkve, udaril po storilcih pedofilskih dejanj med posvečenimi ljudmi in se opravičil žrtvam. Zavzemal se je za drugačne, modernejše oblike delovanja Cerkve. Hudo so ga prizadele afere z uhajanjem informacij in z nečednimi posli v vatikanskih finančnih ustanovah.

Sedaj se že začenjajo ugibanja o njegovem nasledniku. Bo to eden od italijanskih nadškofov oziroma kardinalov, še posebej milanski nadškof Angelo Scola, ali nadškof brazilskega mesta Sao Paolo Odilo Scherer, saj živi v Latinski Ameriki kar 42 odstotkov katoličanov. Med kandidate uvrščajo nadškofe iz Afrike. Novega papeža naj bi po napovedih vatikanskega tiskovnega urada dobili do velike noči. V drugi polovici marca se bo začel konklave, na katerem bo 120 kardinalov, ki na dan smrti oziroma odstopa papeža ne bodo stari 80 let, izvolilo novega papeža. Med njimi je tudi slovenski kardinal Franc Rode. Poznavalci vatikanskih razmer napovedujejo, da bo novi papež zanesljivo mlajši, ki bo lahko vladal najmanj desetletje.