Pet gorenjskih krav na evropsko razstavo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 18. februar 2013 / 06:00

Italijanska ocenjevalca sta prejšnjo soboto v karantenskem hlevu v Podbrezjah izbrala šest črno-belih krav, s katerimi bo Slovenija sodelovala na evropski razstavi v Švici. Med izbranimi je pet krav z gorenjskih kmetij.

V švicarskem Fribourgu bo od 26. februarja do 3. marca evropska razstava krav črno- bele pasme, na kateri se bo za naziv šampionke potegovalo 172 krav iz šestnajstih držav. Slovenija bo na razstavi sodelovala drugič, prvič pa bo imela svoja predstavnika tudi na tekmovanju mladih rejcev. V Sloveniji je izbor krav za sodelovanje na razstavi potekal v okviru društva rejcev črnobele govedi, ki je pri nas priznana rejska organizacija za črno- -belo pasmo. Kot je povedala dr. Marija Klopčič, strokovna vodja rejskega programa za to pasmo, so že novembra in decembra lani skupaj s selekcionisti območnih kmetijsko gozdarskih zavodov izbrali petdeset za razstavo primernih živali. »Iskali smo razstavni tip živali. Pri izboru smo kot glavne kriterije upoštevali, da je krava v križu visoka več kot 150 centimetrov, da je idealnih (optimalnih) telesnih oblik, ima lepo vime, korektno stojo in lepo elegantno hojo, da je žival v mlečnem tipu in da je telila novembra ali decembra lani,« je dejala dr. Klopčičeva in dodala, da je bila naslednja selekcija od 11. do 14. januarja letos, ko so po pregledu petdesetih krav (pri tem je sodeloval tudi Igor Stanonik iz kranjskega zavoda) izbrali petnajst krav, ki pa so jih pred nastanitvijo v karantenskem hlevu pri Marjanu Marinšku v Podbrezjah pregledali še na okuženost z virusi IBR/IPV in BVD. Takrat se je izkazalo, da so štiri izbrane krave, vse z Gorenjskega, pozitivne na BVD protitelesa, tako da jih po posvetovanju z veterinarsko stroko in z organizatorji razstave v Švici niso dali v karantenski hlev. V hlev so 25. januarja nastanili enajst krav, med katerimi jih je bilo šest z Gorenjske. Ko so podatke o teh kravah vnesli v bazo švicarskih organizatorjev razstave, so jim za eno kravo sporočili, da je bila ob prvi telitvi sedemnajst dni starejša kot 32 mesecev, kar je starostna meja za prvo telitev. Krava je predčasno zapustila karanteno in se vrnila v domači hlev.

Trideset dni v karanteni

In zakaj morajo biti krave v karanteni? Kot je pojasnila dr. Klopčičeva, organizatorji razstave zahtevajo od vseh šestnajstih držav udeleženk, da imajo živali pred prihodom v Švico vsaj trideset dni v karanteni. »To je potrebno predvsem zato, ker nimamo znanega zdravstvenega statusa čred. Drugi razlog je v tem, da imajo Švicarji zelo visoke zahteve glede zdravja živali. Naše krave bodo zato na določene bolezni (IBR/IPV ter BVD) pregledane celo dvakrat: prvič so bile pred prihodom v karanteno, drugič pa si bile v minulem tednu. Organizatorji razstave želijo imeti vse krvne preiskave krav do 20. februarja.«

Da bi bil izbor krav za evropsko razstavo nepristranski in profesionalen, so v rejski organizaciji končno odločitev zaupali priznanima strokovnjakoma – direktorju italijanske rejske organizacije za črno-belo pasmo Giorgiu Burchiellaru in vodji ocenjevalcev v tej organizaciji Corradu Zilocchiju, ki nista obremenjena z imeni slovenskih rejcev. Prejšnjo soboto sta si v Podbrezjah ogledala vseh deset krav in izmed njih izbrala šest krav, ki naj bi bile po njuni oceni najprimernejše za sodelovanje na evropski razstavi. In kako sta odločila? Izbrala sta prvesnici Bino, last rejca Antona Dolenca iz Vrbenj pri Radovljici, in Vito iz hleva Zdenke Matoh z Vrhpeči pri Mirni Peči, kravi v drugi laktaciji Beto iz Dolenčeve reje in kravo Lizo, last rejca Tomaža Misa iz Zavrha pod Šmarno goro, ter starejši kravi Krko od rejca Slavka Studena iz Zaloga pri Cerkljah in kravo Rozi, ki jo redi Zdenka Purgar iz Podbrezij.

Najboljša oskrba, najboljša krma

Oskrbo karantenskega hleva, odkoder bodo izbrane krave odpeljali v Švico v ponedeljek, 25. februarja, je prevzel Matej Purgar. Krave dobivajo krmo, primerno za živali, ki se pripravljajo na velik nastop. Na voljo imajo najboljšo krmo – najbolj kakovostno seno, otavo, lucerno, pesne rezance, krmila različnih sestav in okusov ter minimalne količine koruzne in travne silaže. Krmo dobivajo na vsake dve do tri ure, torej imajo na dan približno deset obrokov. Matej krave tudi pomolze, pokida gnoj in poskrbi, da so ves čas na čistem in suhem. »Mislim, da v Sloveniji ne bi našli rejca, ki bi se sam ponudil in bi bil pripravljen tako profesionalno skrbeti za živali,« je dejala dr. Marija Klopčič in dodala, da so vsi rejci črno-bele pasme krav in kmetijska stroka lahko hvaležni Mateju za njegov velik in izjemno pomemben prispevek. Za vsakodnevni trening, striženje, čiščenje in vodenje živali skrbi ekipa petnajstih mladih rejcev, v kateri prevladujejo študentje oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani ter Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor ter dijaki biotehniške oz. kmetijske šole v Strahinju in v Mariboru. Vsi ti rejci, sicer bodoči prevzemniki kmetij iz skoraj vseh koncev Slovenije, so pred »prakso« v Podbrezjah končali izobraževanje na temo priprave, vodenja in predstavitve živali, ki vsako leto poteka v okviru mednarodne šole za mlade rejce. »Do odhoda živali v Švico bomo še pospešili trening, predvsem moramo izboljšati pozicijo visoko dvignjene glave in elegance pri hoji v razstavnem ringu,« je dejala dr. Klopčičeva in dodala, da se bosta dva mlada rejca na evropski razstavi tudi pomerila z vrstniki iz petnajstih držav v striženju, pripravi, vodenju in predstavitvi živali.

Morda še deset centimetrov prenizke?

»Izbrane živali imajo svoje odlike, vendar je treba vedeti, da se bodo v Fribourgu soočile z najboljšimi in najlepšimi kravami iz populacij, v katerih je tudi več milijonov črno-belih krav. Konkurenca bo strašna,« je dejala Klopčičeva in poudarila: »Za Slovenijo je pomembno, da se z dobro pripravljenimi živalmi pojavi v tej konkurenci – z željo in ciljem, da bodo rejci čez deset ali petnajst let sposobni pripeljati na evropsko razstavo kakšno zares vrhunsko žival. Za doseganje takšnega cilja je potrebno veliko število zavzetih in strokovno zelo dobro podkovanih rejcev. Genetika tega ne more sama po sebi zagotoviti.« Na vprašanje, kaj kažejo primerjave slovenske reje črno- belih krav z rejo v drugih rejsko pomembnih evropskih državah, je odgovorila: »Na to vprašanje še ne morem dati pravega odgovora. Čeprav smo izbirali samo velike živali, se bojim, da predvsem po velikosti (višini) zaostajamo za drugimi za približno deset centimetrov. Izboljšati pa moramo tudi obliko vimena in lastnosti nog.«