Ropi se kar vrstijo

Gorenjski kriminalisti so lani obravnavali dvajset ropov, letos pa že sedem. V zadnjem času prevladujejo ropi z manjšo premoženjsko škodo, na delu pa so mladi storilci.

Kranj - Letos roparji na Gorenjskem vse prej kot počivajo. Samo v prejšnjem tednu so se zgodili štirje ropi: oropali so prodajalne v Lescah, Železnikih in na Posavcu ter občana v Čirčah pri Kranju, ki so mu vzeli denarnico. Letos so bili sicer roparji na delu še v prodajalni v Mošnjah pri Radovljici in zlatarni v Kranju, sredi januarja pa je bil žrtev ropa tudi 46-letni Kranjčan, ki je ostal brez gotovine, bančnih kartic in motornega vozila. Gorenjski kriminalisti so tako letos skupaj obravnavali že sedem ropov, kar kaže na precejšnje povečanje v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo ropov dvajset. »Povečanje je opazno v občini Radovljica, Kranju in na škofjeloškem območju. V zadnjem času prevladujejo ropi z manjšo premoženjsko škodo, storilci pa so relativno mladi, imajo okoli dvajset let,« je pojasnil Boštjan Lindav, vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Kranj.

Ne le ropi, velik problem so tudi vlomi v hiše, gostinske lokale in trgovske objekte, pravi Lindav in dodaja, da so tudi v teh primerih storilci (sodeč po zadnjih rešenih primerih) mladoletniki. Policija se z vzroki za porast premoženjske kriminalitete ne ukvarja, pravi Lindav, meni pa, da so nekateri mladostniki, katerih potrebe presegajo finančne zmožnosti njihovih staršev, preprosto ugotovili, da je to eden najlažjih načinov, da pridejo do denarja.

Od letošnjih sedmih ropov je kriminalistom uspelo raziskati rop zlatarne v Kranju. Lani so dosegli 45-odstotno raziskanost, med drugim so stopili na prste trem mladeničem (dva sta imela 19 let, eden pa 22), ki naj bi konec novembra oropali škofjeloško Hranilnico Lon. Po vrednosti gre za enega od večjih lanskih ropov, saj so roparji odnesli okoli 20 tisoč evrov. »Raziskanost nad 30 odstotki je zelo dober rezultat, čeprav imamo za cilj več kot 50-odstotno raziskanost kriminalitete,« pravi prvi mož gorenjskih kriminalistov.

Na vprašanje, ali za kakšnimi ropi stojijo isti storilci, je odvrnil, da je to težko reči, tudi zato, ker opisi storilcev niso vedno najbolj natančni, saj na žrtvino dojemanje storilca vpliva veliko subjektivnih vzrokov. »Vsekakor je pomembno, da si žrtev ropa čim bolje zapomni podrobnosti. Tega se zavedajo tudi storilci, zato se pri ropih maskirajo, obraze si zakrivajo s čepicami, šali in podkapami … V veliko pomoč pri raziskavi nam je tudi opis oblačil in tudi tega se roparji zavedajo, saj jih običajno hitro zmečejo stran. Našli smo celo oblačila z etiketami, ki so jih roparji že pred tem za potrebe ropa ukradli v trgovini, nato pa jih gladko zavrgli,« je pojasnil Lindav.

In kako skušajo priti na sled storilcem? Ob ogledu kraja kaznivega dejanja skušajo najti čim več sledov, ki jih storilci pustijo za sabo, drugi segment pa je zbiranje obvestil, je razložil sogovornik: »Veliko pozornost posvečamo obveščanju medijev in javnosti, da je spominska sled pri morebitnih očividcih še sveža in da so informacije čim bolj kvalitetne. Sledijo analize, primerjava zbranih obvestil, na ta način pa se krog oži.«

Žrtvam ropa Lindav svetuje, naj se ne postavljajo po robu roparjem in naj jim izročijo zahtevano: »Noben denar ni vreden toliko kot človeško življenje.« Poleg tega je priporočljivo s kričanjem ali pozivanjem na pomoč čim prej pritegniti pozornost ljudi v okolici, ki bi si utegnili zapomniti kakšno pomembno stvar, denimo smer bežanja. »Če vemo samo to, da je prišlo do ropa, nimamo kaj dosti narediti. Če vemo za smer bežanja, del moštva skoncentriramo na kraju samem, drugi pa iščejo storilca,« je še razložil.