Hotel Mama za odrasle otroke (3)

Vedno obstaja razlog, da starši počnemo to, kar počnemo. Pogosto se sprašujem, kje tiči razlog, da tako radi skrbimo za otroke, tudi takrat, ko so že odrasli. Eden izmed razlogov so naše navade. Ko nekaj delamo iz navade, se skoraj nikoli tega ne zavedamo. Kot cesta, po kateri se vozimo vsak dan in nam je zaradi domačnosti znan vsak ovinek. Lahko bi jo prevozili miže. Tako kot znamo poskrbeti za druge in vemo, kaj radi jedo, kako imajo zložene majice in kaj radi počenjajo po kosilu. Ali vse to vemo tudi zase in v enaki meri skrbimo tudi za svoje potrebe? Ali se podobno kot na cesti zavemo svojega avtomatičnega ravnanja, šele ko nekaj prekine našo samoumevnost? Na navade nas kdaj pa kdaj opozori prijatelj, partner ali sorodnik. Človek pač, ki to opazi in nam podari manjšo ali večjo dragoceno informacijo. Na žalost pa te informacije ne vzamemo kot nekaj dragocenega, ampak kot napad na svoje ravnanje. Škoda. Pa vendar je dobra novica, da to lahko spremenimo, kadar si želimo in se tako odločimo. Navade lahko slečemo, čeprav se štejejo za železne srajce. Drug razlog, da skrbimo za odrasle otroke, je v starševski vlogi in njenem pomenu. Dokler lahko za nekoga skrbimo, se počutimo pomembne. To je tako že tradicionalno določeno in bolj ko dopovedujem ljudem, da zasluge ne bodo zapisane na nagrobnem spomeniku, bolj silijo v dokazovanje nasprotnega. Vse za druge. Naj bo tako, ampak zakaj? Zaradi občutkov pomembnosti, nadzora in moči, ki pa jih še kako radi zavijemo v paket, ki mu pravimo materinska ljubezen. Saj ni odveč, če omenim, da v ta paket pogosto vključimo tudi partnerje in znamo potarnati, da imamo enega otroka več. Vse to je dovoljeno in stvar posameznikove izbire. Vendar moramo to igro igrati pošteno. Če smo jo izbrali, potem ne smemo tarnati. To ne gre skupaj. V tej svobodni deželi je bolj malo ljudi, ki so prisiljeni delati stvari, ki jih ne želijo. Pri tem mislim na domače okolje, ne na poslovno, kjer se ves čas prodajamo. No, saj mogoče gre pa pri servisiranju naših odraslih mladičev tudi za neke vrste prodajo, kupčijo ali daj-dam ponudbo. Možno bi bilo, da se udinjamo iz strahu pred starostjo, ko bodo za nas skrbeli otroci. Nikar. Rajši vzemite ta dan samo zase in delajte vse tisto, kar že petdeset let odlašate samo zato, ker nikdar ni bilo prave priložnosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bohinj / ponedeljek, 24. julij 2017 / 13:18

Izvirni tudi pri veselicah

Bohinjci svojo iznajdljivost, o kateri (in o trmi) govori tudi reklo Vsak po svoje, Bohin'c pa s svedrom, še enkrat več potrjujejo tudi z edinstveno obliko finančne pomoči lokalnim gasilskim društvom....

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 13. maj 2020 / 22:41

Planinko presenetil led

Bohinj – Pri Koči na Planini Jezero si je v nedeljo popoldan planinka poškodovala nogo. Stopila je na led in grdo padla. Planinka je bila primerno opremljena, led pa jo je presenetil, saj je bila o...

Jesenice / sreda, 13. maj 2020 / 22:39

Evropski denar za energetsko sanacijo vrtca

Jesenice – Občina Jesenice se pripravlja na energetsko sanacijo Vrtca Jesenice – enote Angelce Ocepek. Projekt je po ocenah vreden 1,1 milijona evrov, jim je pa uspelo pridobiti 350 tisoč evrov sre...

Slovenija / sreda, 13. maj 2020 / 22:39

Otroški parlament na spletu

Trideseti nacionalni otroški parlament je letos zaradi koronavirusa potekal po spletu, mladi so razpravljali o poklicni prihodnosti.

Gospodarstvo / sreda, 13. maj 2020 / 22:32

Neizprosen boj za državna kmetijska zemljišča

V slovenskem kmetijstvu sicer že nekaj časa poteka koncentracija – zmanjšuje se število kmetij in hkrati povečuje njihova velikost, a kljub temu so kmetije še vedno majhne, po velikosti so...

Kultura / sreda, 13. maj 2020 / 22:31

Razgaljene lisičje strategije

Radomlje – Prejšnji torek smo na kulturni strani Gorenjskega glasa objavili pogovor s slikarjem, grafikom in profesorjem Črtomirjem Frelihom in ga oplemenitili s številnimi risbami (in jih podvojil...