Hotel Mama za odrasle otroke (3)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 11. februar 2013 / 06:00

Vedno obstaja razlog, da starši počnemo to, kar počnemo. Pogosto se sprašujem, kje tiči razlog, da tako radi skrbimo za otroke, tudi takrat, ko so že odrasli. Eden izmed razlogov so naše navade. Ko nekaj delamo iz navade, se skoraj nikoli tega ne zavedamo. Kot cesta, po kateri se vozimo vsak dan in nam je zaradi domačnosti znan vsak ovinek. Lahko bi jo prevozili miže. Tako kot znamo poskrbeti za druge in vemo, kaj radi jedo, kako imajo zložene majice in kaj radi počenjajo po kosilu. Ali vse to vemo tudi zase in v enaki meri skrbimo tudi za svoje potrebe? Ali se podobno kot na cesti zavemo svojega avtomatičnega ravnanja, šele ko nekaj prekine našo samoumevnost? Na navade nas kdaj pa kdaj opozori prijatelj, partner ali sorodnik. Človek pač, ki to opazi in nam podari manjšo ali večjo dragoceno informacijo. Na žalost pa te informacije ne vzamemo kot nekaj dragocenega, ampak kot napad na svoje ravnanje. Škoda. Pa vendar je dobra novica, da to lahko spremenimo, kadar si želimo in se tako odločimo. Navade lahko slečemo, čeprav se štejejo za železne srajce. Drug razlog, da skrbimo za odrasle otroke, je v starševski vlogi in njenem pomenu. Dokler lahko za nekoga skrbimo, se počutimo pomembne. To je tako že tradicionalno določeno in bolj ko dopovedujem ljudem, da zasluge ne bodo zapisane na nagrobnem spomeniku, bolj silijo v dokazovanje nasprotnega. Vse za druge. Naj bo tako, ampak zakaj? Zaradi občutkov pomembnosti, nadzora in moči, ki pa jih še kako radi zavijemo v paket, ki mu pravimo materinska ljubezen. Saj ni odveč, če omenim, da v ta paket pogosto vključimo tudi partnerje in znamo potarnati, da imamo enega otroka več. Vse to je dovoljeno in stvar posameznikove izbire. Vendar moramo to igro igrati pošteno. Če smo jo izbrali, potem ne smemo tarnati. To ne gre skupaj. V tej svobodni deželi je bolj malo ljudi, ki so prisiljeni delati stvari, ki jih ne želijo. Pri tem mislim na domače okolje, ne na poslovno, kjer se ves čas prodajamo. No, saj mogoče gre pa pri servisiranju naših odraslih mladičev tudi za neke vrste prodajo, kupčijo ali daj-dam ponudbo. Možno bi bilo, da se udinjamo iz strahu pred starostjo, ko bodo za nas skrbeli otroci. Nikar. Rajši vzemite ta dan samo zase in delajte vse tisto, kar že petdeset let odlašate samo zato, ker nikdar ni bilo prave priložnosti.