Pogrešajo vzvode za uresničevanje načrtov

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 4. februar 2013 / 06:00

"Gozdarji pogrešamo vzvode, s katerimi bi lastnike lahko spodbudili k uresničevanju gozdno gospodarskih načrtov," pravi gozdar načrtovalec Matjaž Guček, dobitnik priznanja za najbolj prizadevnega delavca v kranjski območni enoti zavoda za gozdove.

Zavod za gozdove Slovenije je prejšnji petek na slovesnosti v Ljubljani podelil priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda in najbolj prizadevnim delavcem zavoda za leto 2012. Iz kranjske območne enote je priznanje za najbolj prizadevnega delavca prejel gozdar načrtovalec Matjaž Guček, ki je v zavodu zaposlen šest let. »Ko z Matjažem sestavimo približni obseg dela in časovni okvir izvedbe, vemo, da nalogo lahko štejemo za opravljeno, vemo, da bo izvedena do roka ali prej, v načrtovanem ali večjem obsegu, v odlični kakovosti, ...« so v zavodu med drugim zapisali v obrazložitev k priznanju.

Matjaž izhaja iz Tržiča, iz delavske družine, ki nima gozda ne kakšne gozdarske tradicije. Že v otroštvu je z očetom rad hodil po gozdovih, potem ko je resno premišljeval o študiju in svoji poklicni izbiri, pa se je najprej navduševal nad veterino, nato kolebal med biologijo in gozdarstvom in se po končanem šolanju na kranjski gimnaziji odločil za študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V zavodu vseskozi dela kot gozdar načrtovalec, bil je glavni načrtovalec pri načrtih za gozdno gospodarski enoti Jelendol in Jezersko, sodeloval je pri izdelavi območnega načrta za kranjsko gozdno gospodarsko območje in načrtov za enote Poljane, Sovodenj in Kokra, zdaj se ukvarja z desetletnim načrtom za enoto Selca, ki naj bi bil sprejet do konca letošnjega leta.

»Na podlagi podatkov o stanju gozdov določimo ukrepe, s katerimi naj bi dosegli želene cilje,« pravi Matjaž in poudarja, da gozdarji pogrešajo vzvode, s katerimi bi lastnike lahko spodbudili k uresničevanju načrtov. Izvajanje načrtov je tako predvsem odvisno od lastnikov, ki pa so zelo različni. »Nekateri so od gozda ekonomsko odvisni in tudi sekajo toliko, kot jim dopuščajo načrti, drugi, ki jim gozd ni pomemben vir za preživljanje, jemljejo gozd kot banko za hude čase, tretji sploh ne vedo, kje imajo gozd ...« Z načrtovanjem, ki ima v gozdarstvu dolgo tradicijo, v zavodu zasledujejo dolgoročne cilje, med drugim želijo v pretirano »zasmrečenih« gozdovih okrepiti delež listavcev in tako narediti gozdove bolj mešane in tudi bolj odporne na morebitne ujme. »Rezultati naših prizadevanj so vidni v daljšem obdobju, deset let, kolikor veljajo posamezni načrti, je prekratko obdobje,« pravi Matjaž in poudarja, da je pri gozdno gospodarskem načrtovanju zelo pomembno usklajevanje različnih interesov. »Kakršnegakoli »pritiska« lastnikov gozdov ne občutimo, verjetno tudi zato ne, ker je najvišji možni posek na podlagi podatkov o lesni zalogi in letnem prirastku določen dokaj visoko,« pravi Matjaž in dodaja, da delo gozdarskega načrtovalca opravlja z veseljem, pri tem pa mu je terensko delo ljubše od pisarniškega. Kot gozdar hodi naokrog z odprtimi očmi in vidi, kako je v Sloveniji skoraj v celoti propadla lesno predelovalna industrija in kako tudi les z Gorenjskega »roma« v Avstrijo in se vrača nazaj v obliki izdelkov in polizdelkov. »Veliko bolje bi bilo, če bi ta les predelali doma, a v danih okoliščinah, ko je domači trg z lesom dokaj skromen, je dobro, da ga lastniki lahko prodajajo vsaj v Avstrijo. Če te možnosti ne bi imeli, bi sekali še manj, kot sekajo zdaj,« pravi Matjaž, ki je prepričan, da bi tudi žage na Slovenskem ob primerni razvitosti lesne predelave imele dovolj dela.

Ob delu v službi se tudi dodatno izobražuje, letos naj bi končal magistrski študij s področja zaščitnih in varovalnih gozdov, tri leta je predsednik Kranjskega gozdarskega društva, zelo rad pa teče na smučeh, še zlasti na Pokljuki, in fotografira motive iz narave, najpogosteje žuželke.