Barbara Bolta Skaberne je Danijelu Oblaku z Zavoda Planica v imenu društva Temno nebo predala predlog dogovora o sodelovanju.

Da ne bi lepe Planice preveč svetlobno onesnažili ...

Organizatorji so s Pohodom za temno nebo nad Planico pristojne opozorili na problem svetlobnega onesnaževanja. Ne želijo, da Planica postane druga Pokljuka.

Planica - Nekaj več kot petdeset pohodnikov iz vse Slovenije se je v soboto zvečer podalo na nočni pohod od Planice do Tamarja, s katerim so želeli pristojne, ki načrtujejo nastajajoči Nordijski center v Planici, opozoriti na problem svetlobnega onesnaževanja. »Za dogodek smo se odločili, ker je vse preblizu nedopusten poseg na Pokljuki, kjer so postavili prostorsko in svetlobno potraten športni objekt. Glede na to, da Pokljuka leži v Triglavskem narodnem parku, Planica pa tik ob njegovem robu, smo želeli investitorja opozoriti na izginjanje naravnega okolja, katerega del je tudi nočno nebo in z njim povezano življenje nočno aktivnih živali. S pohodom želimo izraziti svojo zahtevo po minimalni in naravi sprejemljivi osvetlitvi NC Planica,« je v imenu organizatorjev povedala Barbara Bolta Skaberne iz društva Temno nebo, ki je pohod pripravilo skupaj z desetimi drugimi slovenskimi naravovarstvenimi organizacijami.

Ob tej priložnosti so Danijelu Oblaku, namestniku direktorja Zavoda za šport Planica, izročili pobudo za sodelovanje pri pripravi projekta osvetlitve športnih objektov v Planici. »Dokument, ki sem ga prevzel, bom izročili direktorju Jelku Grosu. Prepričan sem, da ni ovir za sodelovanje. V interesu vseh je, da Planico uredimo na način, ki bo primeren za vse: tako za obiskovalce kot za naravno okolje, v katerega bo projekt umeščen,« je ob prevzemu pobude dejal Oblak.

Na društvu Temno nebo opozarjajo, da umetna svetloba v naravnem okolju krni nočno doživljanje narave in je eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na zmanjševanje biotske raznovrstnosti in z njo povezane kakovosti človekovega bivanja. »Narava je največji kapital, ki ga imamo, zato jo moramo ohranjati. Slovenci strahovito pretiravamo z nočno razsvetljavo, pa bi nas izkušnje od drugod lahko česa naučile. Primerov je dovolj: eden od njih so na primer Kanarski otoki, kjer načrtno že ukinjajo turistične zmogljivosti, saj v betonsko džunglo ljudje pač nočejo več hoditi na počitnice.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 24. julij 2012 / 07:00

Poplatnik zadel za prvo zmago Triglava

Na prvi domači tekmi v tej sezoni so se nogometaši Triglava veselili zmage, ekipa Domžal pa je morala priznati premoč Celjanov.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.