Komentar: Ekipa za nove zmage

Z velikim finalom se je v nedeljo končalo 23. svetovno prvenstvo v rokometu. Čeprav so se naslova najboljših veselili domačini Španci, je bila večina rokometnih strokovnjakov enotnega mnenja, da so bili največje pozitivno presenečenje slovenski rokometaši. V sedmih tekmah do polfinala so prikazali toliko znanja in imeli toliko energije, da smo verjeli, da še zdaleč niso rekli zadnje besede in da enostavno znajo le zmagovati.

Pa smo se ušteli. Petkova tekma s Španci je bila dokaz, da so tudi naši fantje ranljivi, da so jih težke tekme (na svetovnem prvenstvu pač ni lahkih nasprotnikov) izčrpale in jim pobrale moči tik pred velikim naskokom na svetovni rokometni prestol. In malce čudno za slovenske športne razvajence jim tega (skoraj) nihče ni zameril. Res so se nekateri hudovali, da bi se selektor Boris Denič lahko odločil za drugačno začetno postavo, da bi bilo lahko drugače, če ne bi menjal tega z onim, in da se je nekaterim v odločilnih trenutkih preveč zatresla roka.

Toda kdo bi jim to očital? Kdo bi zlasti zameril mladim, na čelu z odličnima Gorenjcema Juretom Dolencem in Matejem Gabrom, ki sta hrabro prejemala udarce nasprotnikov in jim polnila gole? Na koncu se ni izšlo. Čeprav so igralci še verjeli, da po porazu s Špancem v boju za tretje mesto lahko premagajo Hrvate, je bilo jasno, da so v veliki želji po uspehu pregoreli, da so si izpraznili baterije in jih tudi roke niso več ubogale.

Četrto mesto je za vsakega športnika na koncu poraz. Toda za moštvo, ki je zmoglo toliko ekipnega duha in ob zaključku prvenstva kljub malce grenkega priokusa sklenilo, da je zgodovinsko četrto mesto zanje zgolj izziv za nova velika tekmovanja, ima zagotovo lepo prihodnost. Zato je prav, da fantje čim prej pozabijo zadnja dva poraza in da ostanejo prava ekipa, ki pred seboj vidi le zmage.