150 let Narodne čitalnice

Na današnji dan pred 150 leti je bila v Kranju ustanovljena Narodna čitalnica. V Gorenjskem muzeju bodo obletnico prihodnji teden, 7. februarja, v Prešernovi hiši zaznamovali z dokumentarno razstavo "Al žlahtne kranjske tem cveto besede".

V šestdesetih letih 19. stoletja so v večini slovenskih mest in trgov ustanovili čitalnice, ki so imele pomembno vlogo pri utrjevanju slovenske narodne zavesti in rabe slovenskega jezika med meščanstvom. Na Gorenjskem prva Narodna čitalnica leta 1862 v Škofji Loki je bila spodbuda tudi za kranjske meščane, ki so svojo čitalnico ustanovili na današnji dan, 29. januarja na občnem zboru na Stari pošti, njen prvi predsednik pa je bil Matej Pirc. Še isto leto poleti so slovesno odprli društvene prostore v hiši Petra Mayrja (pri Petrčku).

Kranjska Narodna čitalnica si je štela v dolžnost oživljati spomin na dr. Franceta Prešerna, ki je umrl štirinajst let pred njeno ustanovitvijo. Čitalnica je celo prevzela v oskrbo njegov grob. Ob 1. novembru so ga okrasili s cvetjem, čitalniški pevci pa so na grobu zapeli nekaj pesmi. »Iz Prešerna izhajamo tudi pri pripravi dokumentarne razstave. Že njen naslov je Prešernov verz iz Novih pisarij Al žlahtne kranjske tem cveto besede, s pesnikom pa je povezan tudi uvodni del razstave, v katerem obiskovalca najprej seznanimo s kulturnimi in gospodarskimi razmerami sredi 19. stoletja. Podrobneje bo predstavljeno leto 1863, začetki delovanja čitalnice in značilnosti prireditev, ki so jih pripravljali, posebej tako imenovanih besed, v okviru katerih so pripravljali gledališke prizore, dramska besedila, recitacije, petje, instrumentalno glasbo, del čitalnice pa je bila tudi knjižnica,« je o razstavi povedala njena avtorica kustodinja Marjana Žibert iz Gorenjskega muzeja. Iz čitalniškega delovanja so v začetku 20. stoletja izšle tudi nekatere osrednje kranjske kulturne institucije, ki še danes delujejo. Na samostojno pot so krenili glasbena šola, gledališče, knjižnica, želje so bile tudi po muzeju, a so se te uresničile šele po 2. svetovni vojni.

Prva beseda kranjske narodne čitalnice je bila na dan njegove smrti, 8. februarja 1863. Tudi v naslednjih letih so običajno pripravljali »besede« ob obletnicah njegovega rojstva in smrti. Kadar so Kranj obiskali tuji gostje, so jih člani čitalnice pospremili na grob dr. Franceta Prešerna. Ob stoti obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna je Narodna čitalnica prevzela organizacijo osrednjega dogodka, odkritja spominske plošče na Prešernovi hiši. Plošča ja bila dar Narodne čitalnice pesniku dr. Francetu Prešernu. »Ob velikih dogodkih so v Kranj prihajali tudi visoki gostje iz drugih slovenskih krajev, mesto je bilo okrašeno z zastavami,« še dodaja Žibertova, ki je trenutno sredi priprav na razstavo, ki bo prihodnji teden obiskovalcem predstavila še marsikaj zanimivega v povezavi z zgodovino kulturnega delovanja v Kranju. Na razstavi poleg številnih arhivskih dokumentov ne bo manjkalo tudi bogatega slikovnega gradiva, zbranega tako iz muzejskih depojev kot Arhiva Slovenije in zasebnih zbirk. V filmu bo na ogled tudi čisto prava beseda. Na razstavi od prihodnjega četrtka naprej.