Nadzor zagotavlja varno hrano

"Ves veterinarski nadzor od "vil do vilic" je namenjen temu, da potrošniki lahko uživajo varno hrano," ugotavlja Matej Demšar, direktor kranjskega območnega urada uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in poudarja: "Potrošnikom zagotavljamo visoko varnost, a vedno so ob tem možna tudi neprijetna presenečenja."

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so z novim letom veterinarsko in fitosanitarno upravo, direktorat za varno hrano in del kmetijskega inšpektorata združili v upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kako sprememba vpliva na organiziranje Območnega urada Kranj?

»Na uradu smo s spremembo organiziranosti pridobili sedem sodelavcev iz kmetijskega inšpektorata in iz fitosanitarne uprave, ki so bili prej na treh različnih lokacijah – v Kranju, v Radovljici in na letališču Brnik. Dva sodelavca, ki opravljata tudi mejne naloge pri transportu rastlin, bosta ostala na letališču, za ostalih pet si prizadevamo zagotoviti prostore na sedežu območnega urada v Naklem. Sodelavki, ki pokrivata področje varne hrane, sta se že preselili iz Kranja v Naklo, trije novi sodelavci pa so za zdaj še v Radovljici. Problem je tudi v tem, kako zagotoviti ustrezno število službenih vozil.«

Kako pa na delovanje urada vpliva varčevanje v javnem sektorju?

»Štirje delavci urada so se lani upokojili, prav nobenega nismo nadomestili z novim zaposlovanjem, ob tem pa se je število klavnic, kjer moramo stalno zagotavljati veterinarski nadzor, povečalo s šest na osem. Navzočnost veterinarja moramo zagotoviti ne glede na to, ali v klavnici na leto zakoljejo dvajset tisoč govedi, kot jih, na primer, v škofjeloški klavnici, ali le štiri na dan. Čeprav je v manjših klavnicah bistveno slabša ekonomičnost nadzora kot v večjih, klavnice tega ne občutijo, saj pristojbino plačujejo po zaklanih živalih, ne pa po urah, ki jih veterinarji prebijejo v klavnici. To je dobro zlasti za manjše obrate. V sedanjih gospodarskih razmerah iščejo ljudje različne možnosti za dodatni zaslužek, pri tem pa se odločajo tudi za predelavo mleka in mesa, za klanje živali ... Samo lani smo na novo registrirali 42 novih kmetij, mesnic in drugih obratov, ki predelujejo in prodajajo živila živalskega izvora. Ko smo aprila lani na našem območju izvedli zelo odmevno akcijo, v kateri smo odkrili klanje in predelavo mesa odsluženih konj iz Italije, se je zelo povečalo število vlog za registracijo.«

Nelegalne dejavnosti je torej vse manj ...

»Ljudje so spoznali, da tehnični pogoji za zagotovitev predelave mesa ali druge dejavnosti niso nemogoči in da morajo prostore urediti že zaradi lažjega opravljanja dejavnosti in ne samo zaradi veterinarskih zahtev. Kdor je registriran in legalno opravlja dejavnost, ima tudi občutno večje možnosti trženja. Lani smo zaradi nelegalne predelave in prodaje vodili deset postopkov, večino primerov smo se lotili na podlagi prijav.«

Če se vrnemo k varčevanju v javnem sektorju ... Ostali ste brez štirih sodelavcev.

»Ne, to ni edina posledica. Za plače in materialne stroške je manj denarja, pri tem pa sta samo dve možnosti – ali odpuščati ljudi ali znižati standard. Da bi zmanjšali število zaposlenih, ni realno, saj se nam povečuje število klavnic, kjer je potrebna navzočnost uradnih veterinarjev. Kaj lahko storimo? V uradu verjetno ne bomo več mogli zagotavljati stalne pripravljenosti izven delovnega časa (ponoči, ob nedeljah in praznikih) za ukrepanje ob prometnih nesrečah, v katerih so udeležene živali, ob pojavu kužne bolezni, ob zakolu v sili ...«

Ali bodo uradni veterinarji zaradi varčevanja tudi manj na terenu?

»V uradu delamo po letnem planu, vendar nam kar 60 odstotkov dela narekujejo prijave, na podlagi katerih moramo na teren, pregledati, ukrepati ... Verjetno bo zaradi tega trpelo delo, ki naj bi ga opravili po planu. Na dolgi rok zmanjšanje nadzora prinaša več nereda in stranpoti. Ko pa pridejo evropski inšpektorji, jih naše varčevanje ne zanima, ampak samo to, ali so vse zahtevane naloge izpolnjene ali ne. Če ni vse v redu, država izgublja na kredibilnosti v Evropski uniji, predvsem pa med potrošniki, saj je ves nadzor namenjen temu, da uživajo varno hrano.«

Kaj je bilo značilno za lansko leto?

»Razveseljivo je, da imamo na področju kužnih bolezni ugodno situacijo. Slovenija je ohranila status države, ki je prosta tuberkuloze, bruceloze in enzootske goveje levkoze, saj lani za razliko od prejšnjih let pri pregledu določenega deleža živali nismo odkrili nobenih sumljivih primerov. Kar zadeva zdravstveno varstvo živali, so problem čebele, lani smo beležili kar 41 primerov hude gnilobe čebelje zalege, od tega dvanajst na območju občine Železniki.«

Kaj je razlog za to?

»Krivo je nespoštovanje reda na tem področju. Čebelar mora pred premikom čebel na pašo pridobiti potrdilo Nacionalnega veterinarskega inštituta, da so njegove čebele zdrave in da območje, kamor jih pelje na pašo, ni okuženo. Če čebelar ni registriran, nič ne sprašuje inštituta, ampak čebele samo pelje. Pa ne le to: kdor kupuje čebele ali kake druge živali, se mora tudi prepričati, ali so zdrave. Vsako leto imamo nekaj primerov, ko rejci ne ravnajo tako. Tako se zgodilo, da je kupec na Madžarskem kupil konja in s tem v Bohinj zanesel tudi infekciozno anemijo kopitarjev.«

Prirejo mleka so lani zaznamovali nevarni aflatoksini ...

»Najprej so jih ugotovili na eni od gorenjskih farm, po tem, ko smo okrepili nadzor, pa smo jih še na kmetiji na škofjeloškem območju. V obeh primerih je bila kriva krma iz ene od mešalnic krmil. Kaj naj ob tem rečem? Rejci v finančni stiski res gledajo na vsak cent, vendar pa izkušnje kažejo, da s krmili in žiti, ki so sumljivo poceni, običajno ni vse v redu.

Kar zadeva mikrobiološke standarde (higieno) mleka, to je število mikroorganizmov in somatskih celic, imamo zelo ugodno situacijo. Odkupovalci mleka morajo sami izvajati kontrolo in tudi ukrepati zoper kmetije, ki ne izpolnjujejo standardov, šele v primeru, če v treh mesecih trikrat presežejo dovoljeno mejo, ukrepa veterinarska inšpekcija z izdajo odločbe o prepovedi mleka. Lani nam ni bilo treba nikoli poseči po tem ukrepu, bili pa so trije primeri prekomerne količine zaviralnih substanc v mleku.«

Koliko je kršitev na področju dobrega počutja živali?

»Dobro počutje živali je garancija za večjo proizvodnjo. Kokoši je od lanskega 1. januarja dalje dovoljeno rediti le v t. i. obogatenih kletkah, z letošnjim novim letom so začeli veljati nekateri novi standardi za rejo prašičev. Vsi ti standardi niso kar tako sebi namen, ampak temeljijo na znanstvenih spoznanjih. Za prašiče je, na primer, znano, da se bolje redijo, če lahko kaj grizljajo. Največ kršitev je pri reji telet, za katere je predpisano, da do pol leta starosti ne smejo biti privezana. Rejci pri spoštovanju tega predpisa opozarjajo na slepo molžo – teleta v skupini se začnejo sesati med sabo in mlečna žleza se dolgoročno lahko okvari.«

Nadzor v klavnici kaže, da vse meso ni primerno za javno potrošnjo ...

»V škofjeloški klavnici, ki je največja na Gorenjskem in v kateri na leto zakoljejo okoli 20 tisoč govedi, uradni veterinarji izločijo vsak mesec v povprečju od 2.100 do 2.200 kilogramov mesa. Meso najpogosteje izločijo zaradi tujka, ki se zabode v vamp in povzroči vnetje trebušne votline, odkoder se bakterije razširijo po vsem organizmu, zaradi poporodnih zapletov pri kravah in tudi v primerih, ko je žival po prestani bolezni zelo izčrpana. Veliko je tudi bolezni parkljev, žival zaradi tega bolj poležava, to pa se pozna tudi pri mesu.«

Ali imate tudi pritožbe na odločbe, upravne spore?

»Če inšpektor ugotovi neskladje, stranki določi rok, v katerem mora odpraviti neskladje. Pritožb imamo malo, nekaj pa jih je, največ s področja zaščite živali, ko psa v primeru ugriza razglasimo za nevarnega. Nekateri se na to pritožijo ali začnejo celo upravni spor pred sodiščem. Takšnih primerov je na leto približno deset.«

Koliko pa je ugrizov psov?

»Vsako leto jih obravnavamo okoli dvesto, o tem nas sproti obvešča policija. Psa, ki je nekoga ugriznil, morajo v veterinarski ambulanti v desetih dneh trikrat opazovati, da izključijo možnost prenosa stekline, saj Slovenija še vedno velja kot območje, okuženo s steklino. Uradni veterinarji preverjamo, ali je bil pes cepljen proti steklini, ali je bilo izvedeno opazovanje in ali je lastnik zagotovil dolžno ravnanje, torej imel psa na vrvici, če tega že ni ugotavljala policija. Ob tem se mi zdi potrebno opozoriti, naj lastniki pazijo na pse. Ni psa, ki ne bil ugriznil, čeprav lastniki pravijo češ – naš pa ni tak, samo zdaj se je naredilo.«

Kaj boste letos še posebej nadzorovali?

»Poostrili bomo nadzor nad uporabo sredstev za zdravljenje v veterinarski medicini. Tu je precejšen nered, ugotavljamo, da si nekateri rejci tako ali drugače pomagajo sami, zdravila prinašajo iz drugih držav, možno je tudi, da gre za organizirano oskrbo oz. prevoz. Še naprej bomo ugotavljali tudi nelegalno predelavo in prodajo živil živalskega izvora.«