V spomin: Branko Berčič (1927-2013)

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 28. januar 2013 / 06:00

"Prve stike z javno knjižnico sem doživljal, potem ko sem se kot osnovnošolec naučil branja. Dotlej sem doma pregledoval kake ilustrirane otroške knjižice ali slikanice v dnevnem časopisju, domači pa so mi prebirali njihovo besedilo in otroške oziroma mladinske spise. Bil pa sem vključen v otroški oddelek (deca) sokolske telovadne organizacije in naš vaditelj, osnovnošolski učitelj Rudolf Horvat, nas je nekega dne skupinsko odpeljal v sokolsko društveno knjižnico. Še sedaj jo imam v spominu pred očmi. To je bila manjša, menda društvena pisarniška in sejna soba v pritlični dvoriščni zgradbi Sokolskega doma. Sredi nje je bilo nekaj manjših miz s stoli, okrog in okrog ob stenah pa visoke omare z zastekljenimi vrati. V eni so bili sokolski prapori, v vseh drugih pa polne police knjig. Vaditelj je odklenil eno izmed omar, začel s police jemati po svoji presoji za mladež primerne knjige, po eno izročil vsakemu izmed nas, otrok, in sproti nekaj zapisoval v svoj zvezek. Potem nam je kot strog učitelj zapovedal, da vsak svojo knjigo do prihodnje telovadne ure preberemo in da z njo lepo ravnamo, sicer ne bomo dobili nobene več …"

Tako je pokojni dr. Branko Berčič opisal svoje prvo srečanje s knjižnico v škofjeloškem Sokolskem domu. To srečanje seveda ne bi bilo samo po sebi nič posebnega, če ne bi prav ta deček pozneje postal eden od prvakov slovenskega bibliotekarstva. Knjigam je posvetil vse svoje odraslo življenje. Po diplomi na slavistiki se je že 1951 zaposlil v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani, v letih 1976-80 je bil tudi njen ravnatelj. NUK je zapustil le v letih 1969– 73, ko je bil pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo v vladi Staneta Kavčiča; po tej funkciji je bil profesor na Pedagoški akademiji, ko so leta 1987 ustanovili samostojni oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, je postal njegov prvi predstojnik in redni profesor. Leta 2010 ga je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo na področju bibliotekarstva in literarne zgodovine.

Poleg nacionalnega je za nas pomemben profesorjev loški domoznanski opus. Velja za ustanovitelja in prvega urednika Loških razgledov; uredil je letnike 1954–66 in 1973–78. Bil je dolgoletni predsednik Muzejskega društva Škofja Loka in njegov častni član. Njegova doktorska disertacija Mladost Ivana Tavčarja pa je bistveno povečala naše vedenje o življenju in delu znamenitega poljanskega rojaka. Branko Berčič se je rodil 12. januarja 1927 v Šmalčji vasi pri Šentjerneju; tu je preživel le prva tri leta, potem se je družina vrnila v očetovo domačo Škofjo Loko, kjer je pokojni profesor tudi živel. Umrl je 17. januarja 2013.