Virantovi zapuščajo koalicijo

Politična kriza, ki jo je sprožilo poročilo protikorupcijske komisije, se nadaljuje. Državljanska lista je izpolnila obljubo, da bo zapustila koalicijo, če Janez Janša ne odstopi.

Po besedah prvega moža Državljanske liste Gregorja Viranta so s tem naredili prvi korak za izhod iz politične krize, ki je nastala s poročilom protikorupcijske komisije. Državljanska lista ima sedem poslancev, ki so se sedaj znašli v opoziciji, in dva ministra, finančnega Janeza Šušteršiča in Senka Pličaniča za pravosodje in javno upravo. O tem, kdaj naj bi odstopila slednja, se bodo še dogovorili, svoje naloge pa naj bi opravljala do izvolitve novih ministrov. Virant kot predsednik državnega zbora pa bo odstopil v ponedeljek.

Trojica zapušča koalicijo

Virantovim naj bi iz koalicije sledili še v strankah DeSUS in SLS. Prva termin svojega odhoda povezuje s sprejetjem ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU, ki naj bi prišla na dnevni red državnega zbora že februarja. SLS naj bi odšla marca, ko naj bi v parlamentu sprejeli delovno pravno zakonodajo. Janezu Janši zvesta ostaja le še najmanjša koalicijska stranka, Nova Slovenija. Več kot dva tedna po ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije pa ne Janša ne Janković nista pojasnila, od kod njuno premoženje. Premier Janša namesto tega problematizira postopek in protikorupcijsko komisijo. Da gre pri tem za politični umor Janeza Janše, menijo v Zboru za republiko. V bran sedanji vladi, ki si prizadeva okrepiti gospodarstvo, pa je stopil tudi nadškof dr. Anton Stres.

Predčasne volitve ali nov mandatar

S politično krizo so si dali veliko opraviti tudi v opoziciji. Na klavzuri razširjenega vodstva SD so se zavzeli za predčasne volitve, nekateri pa vidijo rešitev tudi v imenovanju novega mandatarja. Pomembno se jim zdi, da bi čim prej izpeljali tri najpomembnejše naloge, ki so tik pred uresničitvijo: ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške k EU, spremembe ustave v zvezi z referendumi in sprejetje zakona o delovnih razmerjih. Predsednik SD Igor Lukšič pa ob tem poudarja, da bi morala vlada prenehati s političnim kadrovanjem. Janez Janša je ta teden na srečanju z zamejci v Kobaridu hvalil uspešnost svoje vlade, ki je v enem samem letu z ukrepi dosegla, da se stvari obračajo na bolje.

»Spravno« kosilo

Še en poskus, da bi ustavili razpad koalicije, je bilo kosilo koalicijskih partnerjev v Vili Podrožnik, ki ga je spodbudila Ljudmila Novak. Razšli so se brez opaznega napredka. Janez Janša je dejal, da je v svoji stranki SDS dobil zaupnico in ne namerava odstopiti z mesta predsednika vlade. Kdor ga želi odstraniti, naj predlaga konstruktivno nezaupnico, je menil premier, ki odgovornost za razpad koalicije pripisuje »tistim, ki so proces sprožili«. Konstruktivna nezaupnica pomeni, da bi morali DL, DeSUS in SLS, ki ga pozivajo k odstopu, priti z imenom novega mandatarja. V teh strankah pravijo, da to ni smiselno, saj trenutno ne vidijo imena, ki bi dobilo večino poslanskih glasov. Da bi se povezali s sedanjo opozicijo, pa tudi ne vidijo možnosti, zlasti ne s Pozitivno Slovenijo, saj ne želijo imeti opravka z Zoranom Jankovićem, ki ga prav tako obremenjuje poročilo protikorupcijske komisije. Zelo malo je tudi možnosti, da bi Janša predlagal glasovanje o zaupnici.

Če bosta torej DL sledili tudi stranki DeSUS (v teh dneh je z mesta državnega sekretarja v premierovem kabinetu odstopil Ljubo Jasnič iz te stranke) in SLS in bo Janša še naprej vztrajal, bo v prihodnje vladal z manjšinsko vlado. Odšlo bo šest ministrov, ki jih bodisi lahko nadomesti z ministri svoje ali stranke N.Si, lahko pa najde rešitev z združevanjem ministrstev. To zgodbo že poznamo, saj se je enako zgodilo v zadnjem letu Pahorjeve vlade, ko je razpadla njegova koalicija s strankami LDS, Zares in DeSUS.

Javni sektor je stavkal

Sredi največje politične krize se je zgodila stavka javnega sektorja, že tretja po vrsti. Stavkalo je od 80 do 100 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, najbolj opazno v šolah, kjer v sredo ni bilo pouka, in v vrtcih, ki so večinoma ostali zaprti. Zaposleni v javnem sektorju so stavkali zaradi predvidenega znižanja mase plač, ki bo imela za posledico tudi odpuščanje. V štirinajstih večjih slovenskih mestih so stavkajoči pripravili tudi protestne shode. Največji je bil v Ljubljani, edini na Gorenjskem pa v Škofji Loki, ki se ga je udeležilo okoli 250 ljudi, večinoma iz šol in vrtcev.

V senci teh dramatičnih dogodkov pa ostaja denimo dejstvo, da bo zakon o slovenskem državnem holdingu doživel ustavno presojo. Predlaga jo združenje svetov delavcev, ki opozarja, da holding deluje po logiki delniških družb, ki po zakonu predvidevajo, da so v nadzornih svetih tudi predstavniki delavcev. V drugi plan pa se je umaknil tudi problem poslanke SDS Alenke Koren Gomboc in njenega domnevno ponarejenega spričevala. Predložila je potrdilo o nekaznovanosti in zatrjuje, da gre za medijsko gonjo proti njej. Stranka je obrambo pred mediji prepustila kar njej sami, saj ima SDS sedaj dovolj drugega dela.