Malo zanimanja za domače

"Čeprav se v svetu reja prašičev zmanjšuje, slovenske klavnice oz. mesarji ne kažejo zanimanja za nakup doma zrejenih prašičev," ugotavlja Matjaž Meglič, svetovalec za prašičerejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi.

Koliko je na Gorenjskem prašičerejskih kmetij?

»Na Gorenjskem je od petnajst do dvajset večjih prašičerejskih kmetij, ki skupno redijo okoli tristo plemenskih svinj. Število se je nekoliko povečalo predvsem na račun rejcev, tudi ekoloških, ki na leto zredijo do dvajset prašičev in jih predelajo v izdelke. Manjši rejci razmišljajo o tem, da bi število plemenskih svinj zmanjšali pod deset, saj bi tako lažje kot v skupinski reji izpolnili zahteve navzkrižne skladnosti.«

Kdo se predvsem na novo odloča za rejo prašičev?

»Za to se odločajo kmetje, ki načeloma izpolnjujejo pogoje za predelavo in nameravajo to dejavnost tudi registrirati. Predelava oz. prodaja domačih izdelkov je vsekakor tržna priložnost. Če so izdelki kakovostni in ne predragi, zanesljivo najdejo pot do kupca. Problem je izpolnjevanje veterinarskih zahtev in zagotovitev denarja za naložbe. Po zagotovilih ministrstva za kmetijstvo in okolje je možno na razpisu pridobiti denar za naložbe, a praksa je taka, da le malokateri gorenjski rejec izpolnjuje pogoje za prijavo na razpisu.«

Kakšno je bilo leto 2012 za rejo prašičev?

»Preteklo leto je bilo precej pestro. Največji problem je bilo prilagajanje novim evropskim predpisom, izmed katerih so zadnji začeli veljati z letošnjim 1. januarjem. Stroški krme so naraščali, cena prašičev pa se jim je zelo počasi prilagajala. Čeprav se je reja prašičev v svetu zmanjšala, se povpraševanje po domačem prašičjem mesu in izdelkih za zdaj ni povečalo. Domači odkupovalci za zdaj ne kažejo zanimanja za kvalitetne domače prašiče, saj imajo na evropskem trgu na voljo še dovolj poceni, nekakovostnega mesa. Ta trend se bo očitno nadaljeval tudi v prihodnje.«

Omenili ste evropske predpise. Čemu so se rejci morali prilagoditi?

»Rejci z več kot desetimi plemenskimi svinjami morajo imeti živali v skupinskih boksih primerne velikosti. Boksi za posamezne svinje morajo biti takšni, da se svinja v njih lahko obrne. Rešetke za tla morajo ustrezati zahtevam glede velikosti rež in širine rešetk. Tudi boksi za merjasce morajo biti primerno veliki.«

Kakšna je ekonomika v prašičereji?

»Že nekaj let ni prizanesljiva do rejcev. Cene reprodukcijskega materiala naraščajo, kupcev, ki bi bili pripravljeni plačati kakovostne doma zrejene prašiče, pa ni. Decembra je povprečna cena v Sloveniji znašala 1,67 evra za kilogram mesa in je bila najnižja v primerjavi z drugimi sosednjimi državami. Ob tem se zastavlja vprašanje, kje oz. kako lahko naši mesarji dobijo meso, ki je cenejše, kot je pri nas ... Rejci lahko povečajo ekonomiko le na račun večje natančnosti pri krmljenju, mešanja krmil in upoštevanja rejskih zakonitosti.«

Kam gorenjski rejci prodajajo prašiče? So se prodajne možnosti v krizi poslabšale?

»Zmotno je mišljenje, da se s krizo in z zmanjševanjem reje prašičev po svetu povpraševanje po prašičjem mesu in izdelkih pri nas povečuje. Tu vlada narobe svet. Klavnice oz. mesarji ne povprašujejo po domačih prašičih oz. bi jih kupili le po občutno nižji ceni. Tako še zmeraj velja, da je prašiče najbolje prodati doma za nadaljnjo rejo ali za zakol, še bolje pa jih je predelati in prodati kot mesne izdelke.«

Se v krizi morda povečuje pitanje prašičev za lastne potrebe?

»Tu je opazno rahlo povečanje. Manjšm kmetijam, ki se odločijo za rejo prašičev za lastne potrebe, svetujem, da spitajo še dva več, jih prodajo in si s tem pokrijejo še nekaj stroškov. Marsikateri potrošnik ugotavlja, da so domači izdelki veliko boljše kakovosti kot tisti v trgovini, pa še razlike v ceni skorajda ni. Torej se počasi vračamo na vas, na podeželje, in iščemo domače, kakovostne izdelke brez »kemije«.«