Okolje in gospodarstvo neločljivo povezana

Trajnostni pristop, je prepričan evropski komisar za okolje Janez Potočnik, je potreben ne le na okoljskem, ampak tudi na socialnem in ekonomskem področju.

»Namesto da se trudimo prikazati okolje kot omejitveni faktor konkurenčnosti gospodarstva, bi bilo bolje energijo in inovativno moč ljudi usmeriti v iskanje rešitev, ki bodo trajnostne. Tako bo bolje ne le za okolje, ampak tudi prihodnji razvoj družbe in konkurenčnost gospodarstva,« je na srečanju z gorenjskimi gospodarstveniki prejšnji petek poudaril evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Današnji svet, je dejal Potočnik, je drugačen kot nekaj desetletij nazaj, saj smo neverjetno povezani in soodvisni. V tem globalnem svetu se soočamo z izzivi, kot so rev­ščina, podnebne spremembe, izginjanje biotske pestrosti … »Vse to so problemi globalne narave, na katere vplivata dve ključni spremenljivki – število ljudi in povprečna potrošnja. Oboje raste,« je dejal Potočnik in dodal, da naj bi do leta 2045 število prebivalcev naraslo na devet milijard, do leta 2030 pa naj bi se iz rev­ščine v srednji razred premaknile tri milijarde ljudi. »Za gospodarstvo je to načeloma spodbudna novica, a samo, če nam uspe razumeti, da živimo v svetu omejenih danosti. Do sredine stoletja se bo povpraševanje po hrani in krmi povečalo za 70 odstotkov, že danes pa je ogroženih 60 odstotkov ekosistemov, ki so osnova za te vire.« Ob tem je izpostavil, da imamo vsi ljudje enako pravico do dobrega živ­ljenja, zato se bomo morali naučiti dobro živeti na drugačen način. »Prehod od sedanjega modela rasti z intenzivno rabo virov na model rasti z učinkovitejšo rabo virov je neizogiben, vprašanje pa je, kako se bomo na ta prehod pripravili.«

Potrebno učinkovitejše ravnanje z viri

Prav v Evropi, je dejal, se je model rasti, ki temelji na intenzivni rabi virov, razvil. »Smo ujetniki struktur, sistemov in vzorcev obnašanja, za katere danes vemo, da so trajnostno nevzdržni.« Cene virov, je pojasnil, so se zmanjševale skoraj skozi vse dvajseto stoletje, v začetku tega stoletja pa so začele strmo naraščati. »Evropa je močno odvisna od uvoza virov in surovin. Danes so zato v mnogih podjetjih že spoznali, da je zasuk od inovativnosti, ki naj bi povečevala produktivnost dela, k inovativnosti, ki naj bi povečevala produktivnost virov, nujen, če nekdo želi biti globalno konkurenčen.« Ključne probleme Evrope namreč vidi v prenizki stopnji konkurenčnosti in neizpeljani prilagoditvi na globalna dogajanja, zato so po njegovem nujne strukturne reforme, da bo gospodarstvo učinkoviteje ravnalo z viri.

Podjetja so tista, je poudaril, ki bodo opravila ta prehod, zato morajo biti priprav­ljena na pričakovane spremembe. »Če izhajamo iz predpostavke, da je prehod neizogiben, potem bo veliko lažji ter hitrejši in učinkovitejši, če ga izpeljemo vodeno. Naša naloga je zato predvsem omogočiti in olajšati prehod tistim, ki jih bo prizadel.« Potočnik je ob tem prepričan, da je treba podpirati in razvijati vodilno vlogo Evrope na področju okoljske tehnologije in storitev. »Pa ne zato, ker so to industrije prihodnosti, ampak ker predstavljajo temelje za ozelenitev in učinkovitejše delovanje celotnega gospodarstva,« meni Potočnik. Med drugim, je pojasnil, bo treba okrepiti trg za zelene proizvode, pri čemer bo treba najprej poskrbeti za več reda na tem področju. Ta čas, je dejal, kar 48 odstotkov potrošnikov ne zaupa oznakam za zelene proizvode. Obenem bodo poskušali narediti standarde, ki bodo silili podjetja, da proizvajajo izdelke z manj porabe energije, vode in surovin ter izdelke, ki jih je mogoče reciklirati in znova uporabiti. Spremembe se obetajo tudi na področju odpadkov, je pojasnil. »Deset evropskih držav še vedno več kot 70 odstotkov komunalnih odpadkov odlaga na odlagališčih, pet pa jih odpadkov praktično ne odlaga več, ampak jih na različne načine v celoti obdelajo.« Prepričan je, da to predstavlja precejšen potencial za nova delovna mesta. »Ugotovili smo, da če bi v celoti izvajali okoljsko zakonodajo, kot jo imamo danes na področju odpadkov, bi to pomenilo približno 400 tisoč delovnih mest v Evropi.«

V preteklem letu, je dodal, so se precej ukvarjali tudi z vodo. »Ena temeljnih človekovih pravic je pravica do pitne in sanitarne vode. A to ne pomeni, da voda nima vrednosti in da ne sme biti cenjena. Danes recimo v državah, ki imajo največ ekonomskih težav, do 80 odstotkov razpoložljive vode namenijo za kmetijstvo.« Letos pa se bodo posvetili področju zraka, saj so ugotovitve svetovne zdravstvene organizacije alarmantne, je dejal Potočnik. »Vedno več imamo konkretnih dokazov, kako resno je kakovost zraka povezana z zdravjem. V letu 2010 je bilo v Evropi 420 tisoč prezgodnjih smrti zaradi kakovosti zraka.« V Sloveniji, je razložil, nimamo toliko problemov z dušikovim oksidom kot s prašnimi delci, pa tudi ozonom, ki sta prav tako povezana z zdravjem ljudi.

Ustvarjanje krožnega gospodarskega toka
Med izzivi, ki v prihodnje čakajo Evropo, je Potočnik omenil tudi ustvarjanje krožnega gospodarskega toka. Učinkovita raba virov, je opozoril, sama po sebi ne bo zadostovala. »Glavne izboljšave na področju učinkovite rabe virov lahko pokrijejo okrog 30 odstotkov povpraševanja, ki ga pričakujemo do leta 2030. Zato potrebujemo več kot le povečanje produktivnosti virov, potrebujemo ustvarjanje krožnega gospodarskega toka,« je razložil in dodal, da se moramo pri tem učiti iz narave, ki to počne že milijone let – vse, kar odmre, ne gre v nič, ampak se vedno uporabi za kaj novega. »Tudi mi in naša gospodarska aktivnost smo del narave in del tega sobivanja.« Vprašanje je, je nadaljeval, kako vsa ta sporočila posredovati potrošniku, ki sicer želi varovati okolje, a to zanj ni ravno na vrhu prednostnih nalog. Zato bo po njegovem med drugim treba temačne napovedi o ovirah, omejitvah, šokih in višjih cenah spremeniti v pozitivno zgodbo. »Danes je zlasti v Evropi poudarek na rasti delovnih mest in izhodu iz krize, a pri tem je zelo pomembno tudi, kakšne vrste gospodarsko rast bomo spodbujali – ali so delovna mesta trajnostno vzdržna ali ne,« je še opozoril Potočnik.

V prihodnje, je dejal Potočnik, bomo zato morali spremeniti utečene proizvodne in potrošniške vzorce, način delovanja in razmišljanja. »Osnovni problem je v tem, da smo ujetniki obstoječih struktur, tehnologij, vedenjskih vzorcev, sistemov odločanja in finančnih vzpodbud ter kratkoročno usmerjenih politik in načinov delovanja trgov,« je dejal in dodal, da so nujne nove inovacije – od manjših postopnih sprememb do velikih tehnoloških prebojev. Ob koncu je še opozoril, da živimo preko meja svojih zmožnosti in imamo vedno več dolgov, tudi okoljskih, ki jih bo še težje poravnati kot finančne. Zato je po njegovem ključnega pomena spremeniti kratkoročno miselnost, s katero so prežeti vsi naši sistemi, tako politični kot gospodarski, čeprav slednji manj, je priznal. »Ne bo šlo brez razumevanja, da sta okolje in gospodarstvo neločljivo povezana,« je še poudaril Potočnik.