Zrelostni izpit z dieto

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Avtomobilizem / / 06:00

Test: Renault Clio Dynamique Energy TCe 90

Najbrž ni treba posebej brskati po zgodovini za ugotovitev, da je bil Renault Clio več kot dve deset­letji eden najbolje prodajanih majhnih avtomobilov in da je v svojem razredu postal ne samo zgodba o uspehu, ampak kar legenda. V treh generacijah se je z njim vozilo več kot enajst milijonov kupcev in to je vsega spoštovanja vredna prodajna številka, ki je bila hkrati tudi navdih za zasnovo četrte generacije. Pri novem so Cliu Renaultovi oblikovalci naredili doslej najbolj odločen obračun s preteklostjo in zunanjost ukrojili tako, da je avtomobil postal izstopajoč, če ne že kar malo nastopaški. Na prvi pogled je njegova dinamična drža mladostna in všečna, toda to je lahko tudi nekoliko moteče za kupce, ki so nekoliko bolj zadržani in prisegajo na tradicionalne vrednote. Spredaj Clio razodeva podobo ostalih prihod­njih Renaultovih modelov, posebej izrazita je maska hladilnika, bočne linije so drzno mišičaste, zadek pa kupejev­sko športen in temu primerno je okrnjena tudi vidljivost skozi zadnje steklo. Oblikovnih posebnosti je precej, za nameček so kljuke zadnjih vrat »skrite« v črno plastiko, a to ni več kakšna posebno izvirna ideja.

Clio je ohranil skoraj enake zunanje mere kot predhodnik, v potniški kabini je prostor nekoliko bolje izkoriščen, a kakšnega posebnega prostorskega razkošja ni, niti ga v tem velikostnem razredu ni pričakovati. Pri zasnovi notranjosti je vidno vlogo igrala racionalnost, zato je videti zelo plastično. Že res, da si je mogoče posamezne dele omisliti tudi v različnih barvah, vendar se občutka cenenosti ni mogoče znebiti. Modnost izkazuje velik zaslon na dotik na sredinski konzoli, ki je zadolžen za nastavitve radijskega sprejemnika, telefona, navigacije in zunanjih podatkovnih nosilcev. Zadeva je dokaj enostavno obvladljiva in tudi neveščim sodobnih komunikacijskih igrač ne povzroča pretiranih težav. Armaturna plošča je v svoji težnji po modnosti pretirano načičkana s svetlečimi obrobami in klavirsko lakirano črno plastiko, kar moti voznikove oči z odsevanjem svetlobe.

V duhu sodobnosti, ki več kot očitno pomeni takšne in drugačne diete, je tudi novi 0,9-litrski bencinski trivaljnik, ki »diha« s pomočjo turbinskega polnilnika. Ta pogonski stroj je zlahka kos Cliovi teži, vendar vsaj za zahtevnejše voznike ni dovolj prepričljiv. Pri speljevanju je dokaj suveren, sape pa mu zmanjkuje predvsem med vzponi in pri doseganju najvišje hitrosti. Njegov trivaljniški, kavnemu mlinčku podoben zvok je v kabini dobro zadušen, precej pa se sliši vetrni piš. Podvozje je dobro uglašeno med udobje in zanesljivo lego, zato je Clio lahkotno vodljiv in ga le grobe vozniške napake spravijo iz ravnovesja.

Kako se bo Cliu godilo v množici zelo močnih in prepričljivih tekmecev, je težko napovedovati, ostaja pa vtis, da so pri Renaultu naredili radikalno generacijsko zamenjavo, kar ima lahko dobre in tudi manj dobre učinke.

Osnovni tehnični podatki

Mere: d. 4,062, š. 1,732, v. 1,483 m, medosje 2,589 m

Prostornina prtljažnika: 300/1146 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 1009/1588 kg

Vrsta motorja: trivaljni, bencinski

Gibna prostornina: 898 ccm

Največja moč pri v/min: 66 kW/90 KM pri 5250

Največji navor pri v/min: 135 Nm pri 2750

Najvišja hitrost: 182 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 12,2 s

Poraba goriva po EU norm.: 5,6/3,9/4,5 l/100 km

Emisija CO2 g/km: 105 (Euro V)

Maloprodajna cena: 14.190 EUR

Uvoznik: Renault Nissan Slovenija, Ljubljana