Nasprotuje maščevalni politiki

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Splošno / torek, 15. januar 2013 / 06:00

Podpredsednik N.Si Matej Tonin si je s podporo ureditve, ki nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu omogoča prejemanje dodatka k pokojnini, nakopal veliko jeze, razočaranja in nezaupanja svojih volivcev in strankarskih kolegov. Vodja N.Si-jevih poslancev sicer ostaja, a siloviti pritiski, tudi grožnje, ostajajo, nam je priznal.

Kamnik - »Jasno želim poudariti, da ni šlo za glasovanje o tem, ali podpiram Milana Kučana, temveč o tem, na kakšen način naj uredimo institucijo nekdanjega predsednika republike. Nisem in nikoli ne bom podpiral tistega, kar je Milan Kučan počel v preteklosti in danes. Če bi vedel, kaj vse se bo zgodilo po novem letu zaradi poročila protikorupcijske komisije, zaradi česar se zdi moj poskus preprečevanja konflikta med levico in desnico bob ob steno, najverjetneje ne bi še enkrat tako glasoval. Če pa bi ponovno ocenil, da lahko glasovanje, ki je sicer pogubno za mojo kariero, državi pomaga, bi dal glavo na tnalo,« nam je uvodoma pojasnil kamniški poslanec Matej Tonin in razočaran pripomnil, da se zaradi odmevnega glasovanja strasti še niso pomirile.

»Pritiski so siloviti. Napletajo se najrazličnejše lažne teorije zarote. Grozijo mi s smrtjo. Najbolj pa sem prizadet, da z mojim glasovanjem najbolj manipulirajo prav v desnosredinskih krogih. Čeprav sem neštetokrat pojasnil, da z glasovanjem nisem podprl obdobja komunizma, da nisem ogrozil vlade, da nisem bil ustrahovan in da za glasovanjem ni bilo nobenega skritega dogovora z opozicijo, še vedno govorijo neresnice in prilivajo olje na ogenj. Zgovorno dejstvo je to, da ves čas izpostavljajo samo mene, čeprav za ukinitev dodatka nekdanjemu predsedniku republike nista glasovala tudi dva poslanca SDS in štirje poslanci SLS,« pravi Tonin in dodaja, da po letu dni v parlamentu ugotavlja, da se o relativno nepomembnih stvareh ustvarjajo enormne napetosti, te pa nato ustvarjajo klimo vsesplošnega nezaupanja, to pa prinaša nezmožnosti za kakršne koli dogovore, negativno klimo in občutek brezupnosti, kar na dolgi rok uničuje državo.

Še ne tridesetletni politik vseskozi poudarja, da si želi narediti konec maščevalni politiki in preseči stare delitve na leve in desne, a zdi se, da neuspešno. »Ne uspeva mi zato, ker nekateri z obeh političnih polov še vedno želijo svojo politično podporo graditi na konfliktu in podžiganju čustev. Nekateri so prepričani, da je edino pravo politično delovanje takšno, da koalicija nagaja opoziciji, opozicija pa koaliciji. Takšen način delovanja se mi upira. Sam nisem nikamor prestopil, nisem spremenil svoje temeljne usmeritve, sem in ostajam krščanski demokrat in tudi nisem spremenil svojega odnosa do zgodovine. Kot poslanec vladajoče koalicije pa čutim dolžnost, da naredimo vse, da državo izpeljemo iz krize, zato se mi zdi nespametno, da se z opozicijo zapletamo za stvari, ki za državo niso najbolj pomembne ali usodne, če vemo, da za ključne projekte potrebujemo tudi opozicijske glasove. Videti moramo celoten gozd, ne samo posamezna drevesa,« še pravi Tonin, ki se opravičuje tistim volivcem, ki jih je s svojim dejanjem prizadel. »Želim si, da bi v mojem dejanju videli poskus ustvarjanja pogojev za sprejetje nujnih ukrepov, ki bodo v korist vseh državljanov, ne pa kakršnokoli spremembo v mojih temeljnih usmeritvah. Nisem imel slabih namenov, želel sem dobro državi.«