Z nitjo pisana zgodovina

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sreda, 9. januar 2013 / 06:00

Izšla je doslej najbolj celovita monografija o idrijski čipki oziroma o čipki na Slovenskem. Izdal jo je Mestni muzej Idrija, ki bo 21. januarja 2013 dopolnil 60 let.

Idrija - Monografijo z naslovom Idrijska čipka in podnaslovom Z nitjo pisana zgodovina so na tiskovni konferenci in nato še na večerni slovesnosti 20. decembra predstavile direktorica muzeja Ivana Leskovec in njeni kolegici Mirjam Gnezda Bogataj in Marija Terpin Mlinar. Avtorsko ekipo je skupaj z imenovanimi sestavilo še devet drugih avtoric, skupaj torej kar dvanajst. Moški spol med avtorji zastopa le prof. dr. Janez Bogataj kot uvodničar (Ali se nam še kleklja?). Je že tako, tudi čipka je ženskega spola.

Na vprašanje, kaj novega prinaša ta knjiga (tudi v primerjavi s prejšnjimi), je odgovor urednic sestavljen iz šestih točk. Prinaša: 1. prvi celostni pregled o zgodovini, tehnološkem in oblikovnem razvoju idrijske čipke, trgovini s čipkami, izobraževanju na tem področju ter kratek pregled zgodovine čipkarstva na Slovenskem; 2. predlaga in uvaja poenoteno terminologijo s področja čipkarstva ter klasifikacijo klekljanih čipk; 3. prinaša nove ugotovitve, kritično presoja, dopolnjuje in interpretira zgodovino čipkarstva na Idrijsko-Cerkljanskem; 4. javnosti približa največjo razstavo klekljanih čipk na Slovenskem; 5. vsebuje obsežen seznam virov in literature s področja klekljane čipke; 6. katalog predmetov stalne razstave čipk na DVD-ju. Ob tem kratkem povzetku vsebine ne smemo in ne moremo spregledati lepe oblike monografije, natisnjene v Gorenjskem tisku v Kranju. Veliki format (23 x 30 cm), 240 strani, 40 celostranskih barvnih fotografij, priložen DVD. Cena 46 evrov za takšno knjigo ni pretirana.

V monografiji boste zaman iskali odgovore na vprašanja, ki jih poraja gorenjska čipkarska secesija (moj izraz). Avtorice se zavedajo svojega primata, čipko, ki izhaja iz Idrije, obravnavajo suvereno in jo postavljajo v evropski kontekst. Ločitve in razhajanja v slovenskem čipkarskem prostoru so zgodovinsko pogojene, povzročila jih je rapalska meja, ki je grobo pretrgala povezave v dotlej enotnem klekljarskem območju. Idrijsko čipko so zaradi tega imenovali tudi slovenska, jugoslovanska, pa »čipka dežele kranjske« … A v bistvu gre za eno in isto čipko, klekljano po poznanem in končnem številu tehnik in vzorcev. »Idrijska čipka se je v mednarodnem okolju uveljavila kot prepoznavna vrsta čipk, ki se je skozi čas tehnološko in oblikovno razvijala, se spreminjala in prilagajala potrebam trga, kar je tudi pripeljalo do njene izjemne bogatosti in raznolikosti,« je v uvodnem članku zapisala Ivana Leskovec, prva dama tega podviga. Monografijo o idrijski čipki priporočam tudi gorenjskim klekljaricam in ljubiteljem čipke, tudi če to imenujejo drugače.