Solidarnost še živi

Zadnja štiri leta nam gre zaradi krize vse slabše. Kljub vsemu pa smo še vedno pripravljeni deliti z drugimi, kar kaže uspeh nekaterih odmevnih dobrodelnih akcij.

Kranj – Da je solidarnost med ljudmi še vedno živa, se je leta 2012 najbolj izkazalo v poplavah, ki so novembra opustošile države in več družin spravile celo ob dom.

Ne le vlada, ki je hitro zagotovila blizu 10 milijonov evrov za odpravo posledic poplav, tudi ljudje so množično priskočili na pomoč tistim, ki so je bili najbolj potrebni. A akciji Poplave 2012 – Stopimo skupaj so največje humanitarne akcije med oddajo, ki jo je predvajala nacionalna televizija (ta se je s svojimi prostovoljci aktivno vključila v dogajanje), zbrale več kot 800 tisoč evrov denarja. Organizirali so se tudi ljudje po posameznih krajih in zbirali denar, hrano, oblačila, kurjavo … ter to pošiljali na poplavno najbolj prizadeta območja. Na Gorenjskem sta v poplavah dom izgubila zakonca Kožuh iz Breznice pod Lubnikom. Po zaslugi škofjeloške Občine, tamkajšnje civilne zaščite, Rdečega križa in Karitas, se tudi zanju zbira denar, da si bosta zgradila nov dom. Medtem pa jima je prijazna znanka odstopila stanovanje v prazni hiši pokojnih staršev. »Ko sta si ogledala stanovanje in sem videla njuno zadovoljstvo, sem dobila potrditev moje pravilne odločitve. Ne samo, da sem njima polepšala dan, polepšala sem ga tudi vsej moji družini,« je dejala gospa.

Najbolj ranljivi otroci

Rdeči križ in Karitas največji del sredstev namenjajo ljudem na robu preživetja. Rdeči križ razdeli skoraj 50 tisoč paketov s hrano in pralnim praškom, Karitas zbere precej denarja ob tednu Karitas in s tradicionalnim koncertom Klic dobrote, od tega pa več kot 20 tisoč družinam daje najnujnejšo pomoč. Obe organizaciji velik poudarek namenjata programom za otroke, Zveza prijateljev mladine pa je sploh namenjena pretežno otrokom. V letu krize najmočneje odmeva akcija Botrstvo, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine Moste-Polje. Anonimni botri z vsakomesečnimi nakazili varovancem omogočijo boljše življenje: letovanja, krožke, razvijanje talentov, šole v naravi … Vsaj tako so spočetka nameravali, sedaj pa gre vse pogostejše za golo preživetje otrok. Pobudnica botrstva je Milena Štular, sedaj pa imajo že 1400 botrov, ki mesečno nakazujejo po 30 evrov za vsakega otroka. Kako pojasnjuje dober odziv v času, ko je kriza na vrhuncu, smo vprašali vodjo ZPM Ljubljana Moste-Polje Anito Ogulin.

»Slovenci in živeči v Sloveniji smo kljub vsemu polni empatije, opremljeni z vrednotami, kot so solidarnost, prijateljstvo, odgovornost, spoštovanje .... To se vse bolj izraža v času, ko se revščina širi med ljudi, ki so še do pred kratkim zmogli pomagati drugim. In komentar je: ena iskrena hvaležnost vsem, ki nam je mar, ki se znamo in zmoremo povezovati v dobrem, ki se zavedamo, da ne more biti priložnosti za dobro in sreče samo za nekatere. Ki se tako močno zavedamo, da če se bomo delili na bogate in revne, ni več enakosti, enakovrednosti, ni več spoštovanja ... predvsem pa je zelo nevarno. Če ne bomo z lastnimi zgledi in spodbudami opremljali otrok in mladih, ne bo prihodnosti za nikogar od nas,« razmiš­lja Ogulinova. Eden od botrov je bil letos razglašen za osebnost leta na Radiu Slovenija, ker je revni družini podaril stanovanje, ob tem pa je sam skromen upokojenec. Ali to pomeni, da so tudi sicer med darovalci ljudje, ki nimajo posebno visokih dohodkov? Anita Ogulin pravi: »To je res. Med donatorji je izjemno veliko ljudi, ki so samo skusili odrinjenost, prikrajšanost, preprostost. Skromnih ljudi. Najprej: še enkrat iskrena hvala gospodu, ki je tako zelo prikrajšani mamici in njenima otrokoma prvič v življenju ponudil nekaj, ker bo le njihovo in od koder jih ne bo nikoli nihče deložiral ... In zadnje obdobje je vse več ljudi, ki so svoje življenje spremenili v zgodbo o uspehu. In prav je tako. Samo življenje za druge je vredno življenja. Kar prejmemo, je za življenje, kar dajemo, je pa za srečo!«