Važna je podlaga

Oddahnil sem si, ko je bilo videti, da se je konec sveta premaknil za nedoločen čas. Spet smo preživeli in spet moramo živeti naprej. Prijatelj je rekel, da je zanj konec sveta vsak mesec. Kako to, sem ga vprašal, pa je zmuzljivo odgovoril, da je že prvi teden po plači zanj konec sveta. Aja, sem skomignil in se spomnil, da je pri večini tako, zato pa tudi ni bilo »tragične« evforije pred koncem sveta. Večina ga je že navajena.

In ker moramo živeti naprej, moramo tudi športati, se gibati, uživati v zdravju (če ga še imamo), se telesno rekreirati, biti psihofizično pripravljeni za delo, za življenje. Gremo se našo nadaljevanko naprej. Prišli smo do ugotovitve, da moramo vaditi aerobno in anaerobno. Za ta dva izraza je slišal že vsak pošten rekreativec, vendar pa je malo takih, ki točno vedo, kaj to pomeni, in še manj je takih, ki to dvoje upoštevajo pri svoji vadbi ali treningu. Aerobna vadba je obnova energije s prisotnostjo kisika, anaerobna pa obnova brez kisika. Torej, ogromna razlika. Aerobna je pravzaprav tisto območje delovanja, v katerem je zadovoljena potreba mišic po kisiku. V tem območju se že srečamo s pragom, ki ga prestopimo ali ne. Minimalni prag, ko se potrebe po kisiku zaradi povečanega napora povečajo, ter maksimalni, po katerem preidemo v anaerobno območje, ko s pospešenim dihanjem ne zmoremo več zagotoviti mišicam potrebne količine kisika, ki je osnova za njihovo delo. Povečanje intenzivnosti v anaerobnem območju povzroči naglo nabiranje mlečne kisline, kar se nam pokaže v hitri izčrpanosti, neverjetno slabem počutju ter bolečin v mišicah. Prebrali smo novo besedo, izraz, ki se stalno pojavlja med debatami rekreativcev - mlečna kislina. O tem pa, ko pridemo do tja. Najprej se še vrnimo k aerobni vadbi. To je vadba, ki zahteva nižjo intenzivnost, lažji tempo. Taka vadba je najboljša za izboljšanje kardiovaskularnih in respiratornih sposobnosti in splošne vzdržljivosti. Aerobna vadba poteka nekje od 50 do 60 odstotkov vašega maksimalnega pulza. Kolikšen pa je vaš maksimalen pulz, pa še ne vemo. Torej spet nekaj novega, kar moramo spoznati. Treningi ali vadbe z aerobno obremenitvijo so na rekreativnem meniju, če ste kolesar ali tekač, na sporedu prav v zimskem obdobju. Torej v teh mesecih se nabira »baza«, kar pomeni, da se nabira ali vzdržuje naša splošna kondicija. V tem času se z intenzivnostjo moramo izključno držati aerobnega praga. S tem bomo naredili več dobrega, kot si lahko predstavljamo. Ne smemo biti nestrpni in ne smemo se gnati v anaerobno območje, ki pa poteka pri 80 odstotkih vašega maksimalnega srčnega utripa. Za to še pride čas oziroma varčujte vaše srce in organizem, ker boste kmalu od njega zahtevali najboljši izkoristek. Vendar vadba v aerobnem območju ni varčevanje energije, temveč pravilno razporejanje in pravilno pridobivanje le-te.

Torej v našo vadbo ali trening moramo zaradi vsesplošnega osebnega napredka nujno vaditi aerobno in anaerobno. Tudi ko smo v najboljši telesni formi, moramo to upoštevati. Ne smemo misliti, tako kot večina nepoučenih rekreativcev, da ko presežemo neko osnovno, zadovoljivo telesno pripravo, formo, da potem lahko »žgemo« do konca, vsakič, vsak dan, ko gremo teč ali kolesarit ali plavat ali … To je največja napaka, ki jo dela večina rekreativnih športnikov, in zaradi tega ter ničesar drugega ni tako želenega napredka! Bere se mogoče nemogoče, vendar povsem drži. Pri aerobni vadbi je veliko več koristnega, kot si pa mislimo. To ni vadba, za katero je škoda našega dragocenega časa in ni dolgočasna vadba, temveč nujno potrebna. Aerobna vadba je podlaga, temelj vse naše vadbe. Pravzaprav, če berete strokovno literaturo s tega področja ali se pogovarjate s kakšnim strokovnjakom, potem boste kmalu izvedeli, da je v treningu vsakega športnika več aerobne kot pa anaerobne vadbe. Zanimivo? Nemogoče? Ne pravijo zastonj, da je počitek pomembnejši od treninga. Kaj, tudi tega ne verjamete?

(Se nadaljuje)