Prejšnji petek so se srečali slovenski rekorderji skokov v višino (z leve proti desni): Dušan Prezelj, Branko Vivod, Leopold Milek, Rožle Prezelj, Boris Čop in Sašo Apostolovski.

Rekorderji skokov v višino

Največkrat je slovenski rekord v skoku v višino izboljšal Sašo Apostolovski, slovenski prvak pa je bil največkrat Rožle Prezelj.

Ljubljana - Kar nekaj vzrokov za srečanje so imeli uspešni slovenski atleti, skakalci v višino, ki so prejšnji petek obujali spomine na postavljanje rekordnih znamk. Kranjčanu Rožletu Prezlju je namreč letos, po osmih letih, znova uspelo preskočiti slovenski rekord v skoku v višino, ki je sedaj 232 centimetrov, letos pa mineva tudi 50 let, ko je takrat 18-letni Branko Vivod skočil 196 centimetrov in s tem popravil slovenski rekord za člane v skoku v višino za 6 centimetrov, in 25 let, odkar je Sašo Apostolovski skočil 230 centimetrov.

Slovenski rekord 230 centimetrov je držal celih 18 let. Za centimeter ga je nato leta 2004 prvič preskočil v Ljubljani Rožle Prezelj, ki je uspešno nastopal že v mladinskih kategorijah, ko je zmagal na evropskem prvenstvu za mlajše člane v Amsterdamu leta 2001, kar je še danes edina zlata medalja z evropskih prvenstev za mlajše člane. Rožle je nato tekmoval na petnajstih največjih tekmovanjih in skakal na treh olimpijskih igrah, na olimpijskih igrah v Pekingu je bil celo finalist.

Zanimivo je, da so prav Gorenjci veliko prispevali k razvoju atletike, posebej v skoku v višino. Tako je bil poleg Kranjčanov Leopolda Mileka ter Dušana in Rožleta Prezlja rekorder tudi Leon Lojk in v letih 1923 do 1926 popravil slovenski rekord za osem centimetrov.

Sicer pa je slovenski rekord največkrat izboljšal Sašo Apostolovski in to devetkrat, Branko Vivod pa sedemkrat. Slovenski prvak je bil največkrat Rožle Prezelj in to kar trinajstkrat zaporedoma od leta 2000. Po osvojenih naslovih sledi Branko Vivod z devetimi, Sašo Apostolovski z osmimi, Boris Čop in Dejan Miloševič pa s po štirimi. Dušan Prezelj je bil prvak Slovenije trikrat, Polde Milek pa dvakrat.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 26. marec 2013 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 26. marec 2013, št. 24

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 23. februar 2018 / 07:00

Nova disciplina

Olimpijske igre gredo h koncu, le še tri dni manjka do zadnjega uradnega stavka iger: Nasvidenje Pjongčang – dobrodošli v Pekingu, kjer se bo v zavetju petih krogov tekmovalo čez štiri leta. Sicer...

Gospodarstvo / sobota, 24. februar 2018 / 00:15

Nova dražba za Globus bo aprila

Kranj – V okviru stečajnega postopka za družbo Globus trgovina bo 18. aprila nova javna dražba za prodajo nepremičnin. Najprej bodo poskušali prodati nepremičnine kot celoto za izklicno ceno nekaj...

Tržič / sobota, 24. februar 2018 / 00:14

Kako sem postal Slovenec

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je pred dnevi, ko so bile še žive sledi kulturnega praznika, gostila Nebojšo Popa-Tasića in domačina Luko Ropreta z glasbeno predstavo Kako sem postal Slovenec.

Kronika / sobota, 24. februar 2018 / 00:10

Odstranili nevaren raketni motor

Škofja Loka – Na Partizanski cesti v Škofji Loki sta pripadnika državne enote za NUS odstranila in do uničenja shranila na varno najdeni raketni motor protitankovskega izstrelka iz druge svetovne v...

Gospodarstvo / sobota, 24. februar 2018 / 00:10

Iz državnih gozdov večji donos za državo

Kranj – Družba Slovenski državni gozdovi, ki gospodari z gozdovi v državni lasti, je lani prodala 1,14 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov po povprečni ceni 50,1 evra za »kubik«, pr...