Prejšnji petek so se srečali slovenski rekorderji skokov v višino (z leve proti desni): Dušan Prezelj, Branko Vivod, Leopold Milek, Rožle Prezelj, Boris Čop in Sašo Apostolovski.

Rekorderji skokov v višino

Največkrat je slovenski rekord v skoku v višino izboljšal Sašo Apostolovski, slovenski prvak pa je bil največkrat Rožle Prezelj.

Ljubljana - Kar nekaj vzrokov za srečanje so imeli uspešni slovenski atleti, skakalci v višino, ki so prejšnji petek obujali spomine na postavljanje rekordnih znamk. Kranjčanu Rožletu Prezlju je namreč letos, po osmih letih, znova uspelo preskočiti slovenski rekord v skoku v višino, ki je sedaj 232 centimetrov, letos pa mineva tudi 50 let, ko je takrat 18-letni Branko Vivod skočil 196 centimetrov in s tem popravil slovenski rekord za člane v skoku v višino za 6 centimetrov, in 25 let, odkar je Sašo Apostolovski skočil 230 centimetrov.

Slovenski rekord 230 centimetrov je držal celih 18 let. Za centimeter ga je nato leta 2004 prvič preskočil v Ljubljani Rožle Prezelj, ki je uspešno nastopal že v mladinskih kategorijah, ko je zmagal na evropskem prvenstvu za mlajše člane v Amsterdamu leta 2001, kar je še danes edina zlata medalja z evropskih prvenstev za mlajše člane. Rožle je nato tekmoval na petnajstih največjih tekmovanjih in skakal na treh olimpijskih igrah, na olimpijskih igrah v Pekingu je bil celo finalist.

Zanimivo je, da so prav Gorenjci veliko prispevali k razvoju atletike, posebej v skoku v višino. Tako je bil poleg Kranjčanov Leopolda Mileka ter Dušana in Rožleta Prezlja rekorder tudi Leon Lojk in v letih 1923 do 1926 popravil slovenski rekord za osem centimetrov.

Sicer pa je slovenski rekord največkrat izboljšal Sašo Apostolovski in to devetkrat, Branko Vivod pa sedemkrat. Slovenski prvak je bil največkrat Rožle Prezelj in to kar trinajstkrat zaporedoma od leta 2000. Po osvojenih naslovih sledi Branko Vivod z devetimi, Sašo Apostolovski z osmimi, Boris Čop in Dejan Miloševič pa s po štirimi. Dušan Prezelj je bil prvak Slovenije trikrat, Polde Milek pa dvakrat.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 23. julij 2022 / 22:16

Šibek potres v bližini Brezij

Brezje – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v torek ob 13.37 v bližini Brezij zabeležili potres magnitude 1,7. Potres so čutili posamezni prebivalci naselij Vrbnje, Zgornje Vetrno i...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 23. december 2014 / 15:40

Upravljanje države je kot menedžment

Od petih ministrov z Gorenjske, ki so v vladi Mira Cerarja, ima najpomembnejši položaj minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Pred kratkim je bil namreč imenovan tudi za podpredsednika vlade.

Kultura / torek, 23. december 2014 / 15:36

Igralcem podelili Severjeve nagrade

V nedeljo so na Loškem odru podelili vsakoletne Severjeve nagrade za igralske dosežke. Prejeli so jih poklicna igralca Vesna Slapar in Kristijan Guček, ljubiteljski igralec Borut Verovšek ter študentk...

Razvedrilo / torek, 23. december 2014 / 15:08

Petra obiskala sreča

Preddvorski bencinski servis, kakor ga imenujejo domačini, nahaja pa se v Tupaličah, je zaključil z veliko nagradno igro in deset izžrebancev razveselil z lepimi nagradami. Za finalno žrebanje so n...

Nasveti / torek, 23. december 2014 / 15:06

Božična klasika

Včasih je za božič po hišah vedno dišalo po pečeni potici. Nekateri se peke le-te sedaj izogibajo in jo raje kupijo. Zagotovo je doma pečena veliko boljša, že zaradi občutka, da smo jo spekli sami....

Nasveti / torek, 23. december 2014 / 15:04

Božič

Danes se v glavnih medijih božič predstavlja predvsem kot družinski praznik. Tudi raziskave kažejo, da ljudje največkrat povezujejo praznovanje božiča z družino. Vsaj to je še ostalo. Božič in dece...