Prejšnji petek so se srečali slovenski rekorderji skokov v višino (z leve proti desni): Dušan Prezelj, Branko Vivod, Leopold Milek, Rožle Prezelj, Boris Čop in Sašo Apostolovski.

Rekorderji skokov v višino

Največkrat je slovenski rekord v skoku v višino izboljšal Sašo Apostolovski, slovenski prvak pa je bil največkrat Rožle Prezelj.

Ljubljana - Kar nekaj vzrokov za srečanje so imeli uspešni slovenski atleti, skakalci v višino, ki so prejšnji petek obujali spomine na postavljanje rekordnih znamk. Kranjčanu Rožletu Prezlju je namreč letos, po osmih letih, znova uspelo preskočiti slovenski rekord v skoku v višino, ki je sedaj 232 centimetrov, letos pa mineva tudi 50 let, ko je takrat 18-letni Branko Vivod skočil 196 centimetrov in s tem popravil slovenski rekord za člane v skoku v višino za 6 centimetrov, in 25 let, odkar je Sašo Apostolovski skočil 230 centimetrov.

Slovenski rekord 230 centimetrov je držal celih 18 let. Za centimeter ga je nato leta 2004 prvič preskočil v Ljubljani Rožle Prezelj, ki je uspešno nastopal že v mladinskih kategorijah, ko je zmagal na evropskem prvenstvu za mlajše člane v Amsterdamu leta 2001, kar je še danes edina zlata medalja z evropskih prvenstev za mlajše člane. Rožle je nato tekmoval na petnajstih največjih tekmovanjih in skakal na treh olimpijskih igrah, na olimpijskih igrah v Pekingu je bil celo finalist.

Zanimivo je, da so prav Gorenjci veliko prispevali k razvoju atletike, posebej v skoku v višino. Tako je bil poleg Kranjčanov Leopolda Mileka ter Dušana in Rožleta Prezlja rekorder tudi Leon Lojk in v letih 1923 do 1926 popravil slovenski rekord za osem centimetrov.

Sicer pa je slovenski rekord največkrat izboljšal Sašo Apostolovski in to devetkrat, Branko Vivod pa sedemkrat. Slovenski prvak je bil največkrat Rožle Prezelj in to kar trinajstkrat zaporedoma od leta 2000. Po osvojenih naslovih sledi Branko Vivod z devetimi, Sašo Apostolovski z osmimi, Boris Čop in Dejan Miloševič pa s po štirimi. Dušan Prezelj je bil prvak Slovenije trikrat, Polde Milek pa dvakrat.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 2. september 2014 / 07:00

Gorenjski glas, št. 70

Gorenjski glas, 2. september 2014, št. 70

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 13. maj 2015 / 13:35

Izkoristimo še zadnji čemaž

Marsikje v gozdu še lahko najdemo čemaž. Če je le možno, ga izkoristimo v polni meri, saj ga kmalu ne bo več in bomo morali počakati eno leto, da bo spet prikukal na plan. Predlagam, da pripravimo...

Tržič / sreda, 13. maj 2015 / 13:34

Brez zamer do drugih

Tržič – Ob dnevu zmage je bila v petek slovesnost pri obnovljenem spomeniku na Čegeljšah, kjer so okupatorski vojaki 8. julija 1942 iz maščevanja postrelili devet talcev. Slavnostni govornik, tržiš...

Rekreacija / sreda, 13. maj 2015 / 13:24

Najzvestejši prijatelji Ratitovca

V akciji Prijatelj Ratitovca je lani sodelovalo 527 pohodnikov, ki so ta vrh osvojili vsaj petnajstkrat. Zofka Tolar in Franc Čufar sta bila na Ratitovcu vsak dan. Za Tolarjevo to velja že enajst let....

Kronika / sreda, 13. maj 2015 / 13:22

Na listku je vse pisalo

Preddvor – Pri jezeru Črnava v Preddvoru je v nedeljo zvečer za brisalci avtomobila nekoga pričakal listek. Nanj je nekdo zapisal podatke o avtomobilu, ki je med zapuščanjem parkirišča trčilo v nje...

Gorenjska / sreda, 13. maj 2015 / 13:21

Psihoterapevtska svetovanja

Na območju zgornje Gorenjske se začenja projekt Anima Sana, namenjen krepitvi duševnega zdravja.