Prejšnji petek so se srečali slovenski rekorderji skokov v višino (z leve proti desni): Dušan Prezelj, Branko Vivod, Leopold Milek, Rožle Prezelj, Boris Čop in Sašo Apostolovski.

Rekorderji skokov v višino

Največkrat je slovenski rekord v skoku v višino izboljšal Sašo Apostolovski, slovenski prvak pa je bil največkrat Rožle Prezelj.

Ljubljana - Kar nekaj vzrokov za srečanje so imeli uspešni slovenski atleti, skakalci v višino, ki so prejšnji petek obujali spomine na postavljanje rekordnih znamk. Kranjčanu Rožletu Prezlju je namreč letos, po osmih letih, znova uspelo preskočiti slovenski rekord v skoku v višino, ki je sedaj 232 centimetrov, letos pa mineva tudi 50 let, ko je takrat 18-letni Branko Vivod skočil 196 centimetrov in s tem popravil slovenski rekord za člane v skoku v višino za 6 centimetrov, in 25 let, odkar je Sašo Apostolovski skočil 230 centimetrov.

Slovenski rekord 230 centimetrov je držal celih 18 let. Za centimeter ga je nato leta 2004 prvič preskočil v Ljubljani Rožle Prezelj, ki je uspešno nastopal že v mladinskih kategorijah, ko je zmagal na evropskem prvenstvu za mlajše člane v Amsterdamu leta 2001, kar je še danes edina zlata medalja z evropskih prvenstev za mlajše člane. Rožle je nato tekmoval na petnajstih največjih tekmovanjih in skakal na treh olimpijskih igrah, na olimpijskih igrah v Pekingu je bil celo finalist.

Zanimivo je, da so prav Gorenjci veliko prispevali k razvoju atletike, posebej v skoku v višino. Tako je bil poleg Kranjčanov Leopolda Mileka ter Dušana in Rožleta Prezlja rekorder tudi Leon Lojk in v letih 1923 do 1926 popravil slovenski rekord za osem centimetrov.

Sicer pa je slovenski rekord največkrat izboljšal Sašo Apostolovski in to devetkrat, Branko Vivod pa sedemkrat. Slovenski prvak je bil največkrat Rožle Prezelj in to kar trinajstkrat zaporedoma od leta 2000. Po osvojenih naslovih sledi Branko Vivod z devetimi, Sašo Apostolovski z osmimi, Boris Čop in Dejan Miloševič pa s po štirimi. Dušan Prezelj je bil prvak Slovenije trikrat, Polde Milek pa dvakrat.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 6. julij 2011 / 07:00

Para olimpijada - prihajam!

Darko Đurić je 21-letni mladenič iz Gorenjske, študent na fakulteti za šport in uspešen plavalec, ki se lahko pohvali z že izpolnjeno normo za paraolimpijske igre v Londonu 2012. Ob tem, ko je že od r...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Na Voglu zadovoljni z obiskom

Ukanc - Na bohinjskem visokogorskem smučišču Vogel, ki je letos izboljšal svojo ponudbo z dvema novima štirisedežnicama, so odprte vse proge razen Žagarjevega grabna. Smuka se je...

Zanimivosti / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Novice iz domačih krajev

Tokrat smo obiskali Franca in Albino Selak z Dolenje Dobrave, ki sta na Gorenjski glas naročena že vse od izhajanja. "Le ob selitvi sva bila nekaj mesecev brez Glasa, potem pa sv...

Kranj / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Prehrana tudi za dijake

Decembra so koalicijski poslanci vložili v parlamentarni postopek zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, s čimer želijo doseči, da bi bila prehrana dijakov urejena sistemsko.

Kultura / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Domači slikarji v graščini

Spodnje Duplje - Ob kulturnem prazniku so odprli v galeriji Graščine Duplje drugo pregledno razstavo likovnih ustvarjalcev iz občine Naklo. Ustvarjalnost domačih likovnikov je po...

Splošno / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Spoštovane bralke in bralci Deželnih novic!

Občina Radovljica je izdajateljska opravila za Deželne novice zaupala Gorenjskemu glasu. Pred vami je prva številka v Glasovi izvedbi, vsebinsko in oblikovno nekoliko drugačna od prejšnjih.