Združiti Gorenjce, ki pridejo v Ljubljano

Pred kratkim so bile volitve v državni svet. Na širšem gorenjskem območju bodo lokalne interese v svetu zastopali Mirko Kozelj, Stevo Ščavničar in Toni Dragar.

Kranj - »Državni svet je edino mesto, kjer lahko zastopam lokalni interes, odkar zakon ne omogoča več, da so župani lahko izvoljeni v državni zbor. Kot državni svetnik si bom po svojih najboljših močeh prizadeval reševati probleme, ki tarejo občine iz volilne enote, kjer sem bil izvoljen,« je o tem, kako bo zastopal lokalne interese, povedal Mirko Kozelj, tretji mandat (deset let) župan Občine Šenčur. Prepričan je, da se bodo tako lahko priprla marsikatera na državni ravni sedaj zaprta vrata. »Skušal pa bom biti dejaven tudi na področju, ki ga je začel že predprejšnji predsednik državnega sveta Janez Sušnik, namreč pri združevanju gorenjskih predstavnikov (poslancev, državnih uradnikov in drugih) na državni ravni, s čimer želim doseči, da bi Gorenjska ne zaostajala več. Zaskrbljen sem namreč nad dejstvom, da je Gorenjska po BDP-ju s tretjega padla na osmo mesto v državi in da drsimo v nerazvitost. Če želimo, da se kaj izboljša, moramo Gorenjci pozabiti, kakšne barve smo, ko pridemo v Ljubljano, in nastopiti s skupnimi močmi.« Kozelj tudi meni, da je državni svet še potreben, vendar potreben sprememb. Njegova edina vloga ne bi smela biti blokiranje odločitev državnega zbora, pač pa bi moral biti po Kozeljevem mnenju v večji meri predstavniški organ lokalnih interesov.

Problematika TNP-ja, dimnikarjev

Lokalne interese sedmih občin zgornje Gorenjske (Kranjske Gore, Jesenic, Žirovnice, Radovljice, Bleda, Bohinja in Gorij) bo v državnem svetu zastopal Stevo Ščavničar z Jesenic. Novo izvoljeni državni svetnik je star 59 let, po izobrazbi je profesor fizike in magister menedžmenta, zadnjih dvanajst let pa dela kot direktor Razvojne agencije zgornje Gorenjske (RAGOR). V državni svet ga je predlagala stranka Socialni demokrati, katere član je. »Tako območje sedmih zgornjegorenjskih občin kot problematiko dobro poznam, zlasti skozi mesečno koordinacijo županov, na kateri sodelujem. Kot državni svetnik bom lahko sklepe, ki jih bodo sprejemali župani na koordinaciji, lažje posredoval naprej, lažje bom predstavljal problematiko, ki jo ima zgornja Gorenjska. Pomemben se mi zdi še en vidik dela v državnem svetu - lažje bo navezati stike, ki jih bodo potrebovali župani zgornje Gorenjske, in pridobiti koga iz države na sestanek o kakšni pereči problematiki. Doslej smo namreč s problemi pisno seznanjali pristojna ministrstva, pravega odziva pa običajno nismo dobili,« je povedal Ščavničar. Med konkretnimi odprtimi problemi zgornje Gorenjske, na katere bo kot državni svetnik opozarjal, je problematika dimnikarjev, Triglavskega narodnega parka, večji problem so po njegovem tudi občinski prostorski načrti, ki zaradi dolgotrajnih postopkov na ministrstvu marsikje še niso sprejeti. Ščavničar pozitivno gleda na vlogo državnega sveta; po njegovem mnenju pomeni protiutež strankarski politiki državnega zbora, njegove odločitve pa so vsebinsko poglobljene in ne predmet strankarske trgovine kot v parlamentu. »Državni svet je neke vrste varovalka, ki jo rabi vsaka demokratična družba, zato ne bi bilo prav, da se ukine,« še meni.

Četrto branje zakonov

Elektorji iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Trzin, Moravče, Litija, Lukovica in Šmartno pri Litiji so za državnega svetnika izvolili domžalskega župana Tonija Dragarja, ki je bil državni svetnik že v prejšnjem mandatu. Priznava, da je državni svetnik postati zelo težko, če nimaš za seboj stranke, ampak neodvisno listo, kot jo ima sam. »Izkušnje so dobre, precej stvari smo lahko reševali ob vedenju in poznavanju lokalne problematike, ne glede na to, da so pristojnosti državnega sveta precej majhne. Konkretna pomoč se je pokazala preko pobud, sprememb stališč, mnenj, razprav in posvetov,« nam je povedal Toni Dragar. Pravi, da bo lokalne interese, ki jih kot župan zelo dobro pozna, prihodnjih pet let zagovarjal tako kot doslej. Meni, da bi morali biti predstavniki lokalnih interesov v državnem svetu samo župani ali vsaj podžupani, ki lokalno problematiko »od znotraj « najbolje poznajo. Pravi, da bi bilo za večjo dodano vrednost Državnega sveta potrebno pristojnost svetnikov na novo oceniti, predvsem v smislu sodelovanja z Državnim zborom. »Uvesti bi bilo treba četrto branje pri sprejemanju zakonov, kadar Državni svet izglasuje veto, odpreti ponovno razpravo in se odločiti na podlagi argumentov. Za to pa potrebujemo samo spremembo poslovnika Državnega zbora in ni potrebno spreminjati ustave. Morda pa bi bilo dobro razmisliti tudi o načinu glasovanja, kjer se strankarske elite organizirajo po sistemu nadzora, straž, fotokopiranja glasovnic elektorjev …,« še razmišlja Dragar.