Skočili v energijo narave in vedo, da bodo zaplavali

Marjan Šinkovec se je z ženo Mileno pred dobrima dvema desetletjema odločil za samostojno podjetniško pot - izdelovanje zastav s podjetjem Tolo, pred dobrim mesecem pa zagnal novo idejo - proizvodnjo pelet za zeleno ogrevanje v Energiji narave.

Najboljše ideje so ponavadi preproste. To dokazuje tudi prva ideja Marjana Šinkovca iz Poljan. »Bilo je pr' Mihol v Škofji Loki, v času pred osamosvojitvijo Slovenije. Prijatelj je rekel, če bomo imeli svojo državo, moramo imeti tudi zastave,« pripoveduje o začetkih uspešnega družinskega posla.

Danes z zastavami opremljajo vlado, slovenski protokol (pripravljajo tudi zastave za obiske tujih državnikov), zastave za občine, podjetja, torej tako državne kot poslovne zastave in tudi zastavice. Podjetje Tolo je postalo v Sloveniji zaščitni znak za vse vrste zastav, čeprav ne Marjan ne žena Milena nista iz tekstilne branže, ob odločitvi za lastno samostojno pot sta bila zaposlena v žirovski Etiketi.

Tam so zastave svoj čas že izdelovali, a so celoten program prodali. Ideja je padla na plodna tla. »Na mesec smo zašili tudi 15 tisoč zastav,« z žarom v očeh pripoveduje Šinkovec in pove, kako je v času vojne odšel v Maribor po material, nazaj grede so bile na cestah že barikade in se je komaj prebil domov.

V proizvodnjo lesne biomase

Pot na Štajersko mu je omogočil izposojeni kombi v Rudniku Žirovski vrh. V nekdanjih prostorih rudnika v Todražu znova sedimo čez več kot dvajset let. »Vsak uspešen posel, ki podjetniku uspe, mu je tudi všeč. Tako je tudi Tolo kot otrok, ki ga spraviš h kruhu, verjameš, da je zrasel v poštenega človeka in si lahko zadovoljen,« pove Šinkovec in se pohvali, da je sodeloval tudi pri vzgoji podjetja Bioenergetika in pri gradnji nordijskega centra Žiri. V Todražu, na območju nekdanjega rudnika, pa raste Energija narave.

»Ideja je preprosta. Občina Gorenja vas - Poljane je leta 2010 prek javno-zasebnega partnerstva zamenjala energent ogrevanja v gospodarski coni Todraž, kjer prek podjetja Bioenergetika upravlja skupen sistem za ogrevanje podjetij v coni. Spraševali smo se, kako uporabiti kotle v poletnem času. Bili so predragi, da bi ostali neizkoriščeni,« pove direktor Marjan Šinkovec.

Po analizah in izdelanem poslovnem načrtu so se odločili za proizvodnjo peletov, največjo in morda edino na Gorenjskem, torej energenta, ki je ekonomičen in vse bolj popularen. Kotlovnico so tako izkoristili še za sušenje žagovine oziroma materiala za pelete. In ja, v šali pravi Šinkovec, skočili so na glavo in šele nato preverili, ali je voda v bazenu.

Več podpore lesarjem

Ne le on, ki sicer ostaja zaposlen v podjetju Tolo, ampak tudi Valentin Kalan, ki skrbi za prodajo, odprla sta tudi dve novi delovni mesti v proizvodnji. »Proizvodnjo smo zagnali v začetku oktobra in tako nekoliko zamudili ogrevalno sezono. Na srečo kupci pelet ne kupujejo kot kurilno olje, torej za vso zimo, ampak postopoma, po potrebi,« razloži Šinkovec. »Z zelenim ogrevanjem na pelete, ki je tudi veliko cenejše od klasičnega ogrevanja na kurilno olje, je strošek ogrevanja sproten. Kupci prihajajo po deset do 15 vreč, kar zadostuje za nekaj tednov ali tudi mesecev, vse je odvisno od energetske zasnove stavbe. Kdor je prej porabil dva tisoč litrov kurilnega olja, bo sedaj štiri tone pelet. A ogrevanje s slednjimi bo cenejše,« razloži Valentin Kalan.

Menita, da bi morala država bolj podpirati slovensko lesarsko gospodarstvo in s tem tudi proizvajalce pelet. Znano je, da slovenska hlodovina večinoma roma k avstrijskim predelovalcem, cene razrezane hlodovine so zato pri nas dražje, proizvajalci pelet nimajo materiala. V Energiji narave zato odkupujejo lesne odpadke.

»Raziskava, ki smo jo pripravili pred začetkom dela, je pokazala, da dvajset tisoč kubičnih metrov žagovine v okolici tridesetih kilometrov izvozimo v Italijo. Ni nujno, da bi vse pobrali mi ali drugi slovenski proizvajalci pelet, vendar že podatek, da moramo pridobivati material tudi iz bolj oddaljenih koncev, kaže, da nekaj delamo narobe,« pove Marjan Šinkovec.

S peleti oskrbeti Gorenjsko

Ustaljene poti bo morda težko razbiti, toliko bolj pa v Energiji narave računajo na oskrbovanje Gorenjcev s peleti. Sogovornika zagotavljata, da proizvajajo kvalitetne pelete z visoko energetsko vrednostjo. V prodaji so namreč tudi ceneni peleti iz tujine, ki vsebujejo veliko lubja, v njih pa je zemlja, zato se v pečeh pojavlja žlindra, izkoristek peči in pelet je slabši. »Tega v peletih iz Todraža ni, kupci že spoznavajo razliko v kvaliteti,« pojasni Kalan. Šinkovec opozarja tudi na kalorično vrednost pelet oziroma oglaševalske trike nekaterih prodajalcev, ki ponujajo celo višjo kalorično vrednost pelet, kot je ti sploh lahko imajo.

Pelete pa so poceni, domač energent, ki je hkrati okoljsko sprejemljiv. Materiala imamo (oziroma bi morali imeti) v Sloveniji v izobilju, pomena ohranjanja okolja se vse bolj zavedajo tudi lastniki ali upravniki hiš. »Tudi zaradi varovanja okolja pelet ne moremo prodajati daleč okoli, zato je naš cilj oskrba Gorenjske,« razloži načrte Šinkovec.