V gore s cepinom in derezami

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kronika / nedelja, 9. december 2012 / 06:00

Gorski reševalci vsako leto beležijo porast obiska gora tudi pozimi, zato v teh dneh še posebej opozarjajo na nevarnost zdrsov in snežnih plazov ter pravilno uporabo zimske opreme. Letos so imeli že skoraj štiristo reševalnih akcij.

Kranj - Čeprav se kar dve tretjini vseh nesreč v gorah pripeti v poletnih mesecih, pa gorski reševalci ob začetku zime ne počivajo. Želijo si, da v teh zadnjih tednih pred koncem leta ne bi presegli žalostnega rekorda iz minulega leta, ko so prvič posredovali v več kot 400 akcijah. Do sredine tega tedna so v gorah reševali že 397-krat, v nesrečah je bilo ponesrečenih 405 udeležencev, 29 jih je umrlo, od tega je bilo štirinajst gornikov.

»Naših akcij je iz leta v leto več, saj je tudi obisk gora v velikem porastu. Gorniških nesreč je bilo tako letos že sedemdeset odstotkov, preostalo pa so nesreče v gorah, v katerih so udeleženi padalci, kajakaši ali drugi športniki, nesreče pri delu ali pa prometne nesreče na težko dostopnih terenih. Kar šestdeset odstotkov vseh reševanj še vedno opravimo na klasičen način z ekipami gorskih reševalcev, v štiridesetih odstotkih nam je pomagal helikopter, predvsem v poletnih mesecih, ko imamo organizirano dežurstvo na brniškem letališču. Najpogostejši vzrok za nesreče v gorah ostajajo padci in zdrsi, sledijo pa tudi nepoznavanje terena in izčrpanost,« je v pregledu minulega leta na novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije izpostavil predsednik komisije za informiranje in analize Jani Bele. Kot je še poudaril, so gore vse bolj obiskane tudi pozimi, ko so razmere precej bolj zahtevne, zato gorski reševalci v teh dneh še posebej opozarjajo na veliko nevarnost zdrsov in snežnih plazov ter pomen primerne opreme in pravilne uporabe le-te. »V gore se pozimi ne odpravljajmo brez derez, ki nas varujejo pred zdrsi, in cepina, s katerim se ob morebitnem zdrsu lahko ustavimo. V zadnjem času se na tržišču pojavljajo razne oblike derez, ki so cenovno ugodne in se jih enostavno natakne na čevlje, vendar ti pripomočki niso primerni za gibanje visoko v gorah, kjer je treba imeti prave dereze z 12 zobmi,« je še opozoril.

Ob obisku zasneženih gora pa se moramo zavedati še naslednjih dejstev: nizke temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, manj ljudi, pod snegom skrite markacije in poledenela tehnična varovala na poteh.