Napoved novih prevoznikov

"Kljub trenutnemu padanju števila potnikov gremo v gradnjo terminala. Gradimo ga za petindvajset let in vsi trendi kažejo, da bo promet v prihodnosti rasel," pravi Zmago Skobir.

Zg. Brnik - Aerodrom Ljubljana je po devetih mesecih beležil skoraj pet milijonov evrov čistega dobička, lani v vsem letu ne toliko, kljub temu da je bilo na letališču manj prometa. »Fizični promet nam res upada. Razlog so ukinitve letov Adrie Airways, še manj smo računali, da bo Job Air objavil stečaj, češki nacionalni prevoznik pa ni obnovil letov v Prago,« pojasnjuje predsednik uprave Zmago Skobir.

Po drugi strani Turkish Airlines raste z dvomestnimi številkami (kar za 30 odstotkov je letos povečal število potnikov), tudi easyJet, kljub ukinjeni liniji v Pariz, povečuje število potnikov v London, več je bilo tudi izrednih čarterskih letov in oskrbovanj letal. Na letališču so veliko truda vložili v dodatne komercialne storitve za potnike. »Pa vendar nič od tega ne bi bilo dovolj, če ne bi že tri leta pazili na stroške, saj je danes težje pridobivati promet kot nekoč. Manj tudi investiramo, skupni rezultat pa so skoraj doseženi prihodki glede na načrte,« razloži Skobir.

Glede na sezonsko orientiranost letališča, v zadnjih treh mesecih leta promet in prihodki upadejo, načrtovani rezultati ne bodo doseženi. Pa vendar naj bi se upadanje števila potnikov ustavilo - leteti je začel Wizzair, v Aerodromu Ljubljana napovedujejo še nove prevoznike, tudi na področju tovora se kažejo novi posli. Poslovno leto naj bi zaključili s podobnimi rezultati kot devetmesečne.

Precej pogovorov in sivih las zaposlenim v letališki družbi povzroča tudi domači prevoznik. Evropska komisija je sprožila postopek za ugotavljanje nedovoljene državne pomoči Adrii Airways od leta 2007 do lani, ko so od lastnikov skupaj prejeli 85 milijonov evrov. »Gre za običajen in dolgotrajen postopek, ki ga ne morem komentirati. Hipotetična ugotovitev nedovoljene državne pomoči pa bi Adrio pahnila v stečaj, nam pa bi otežila poslovanje, ko bi bili dve leti na kritični točki. Ne govorim o propadu, vendar bi lahko le počasi pridobivali promet nazaj,« pove Skobir.

Tako so pripravili simulacijo poslovanja brez Adrie Airways - ključne linije bi tuji partnerji obnovili, promet po Balkanu bi težje nadomestili. Pa vendar bi to za družbo pomenil nov začetek, novo poslovno logiko agresivnega pridobivanja tujih partnerjev. Povezav, ki jih potrebuje Slovenija. Kljub številnim pomislekom gredo v Aerodromu Ljubljana prihodnjo pomlad v visoko in težko pričakovano investicijo novega potniškega terminala.

»Glede na sedanji promet bi lahko rekli, da ni pravi čas za gradnjo, naš pogled v prihodnost pa kaže, da moramo v investicijo, saj ga potrebujemo za višji jutrišnji promet,« pove predsednik uprave in našteje razloge. Obstoječi terminal šteje 45 let, v obnovo bi morali vložiti vsaj deset milijonov evrov, zaradi odpovedi novogradnje bi izgubili še 16 milijonov evrov evropske pomoči. »Gledamo naprej. Vse napovedi pravijo, da bo letalski promet rasel. Dilema ostaja le, ali bo rasel z velikih letališč (vozlišč) in se bodo potniki do njih pripeljali z avtom, ali prek manjših, regionalnih letališč. Prepričan sem, da se bo ob spremembi tehnologije leta in stroškov operacij v povezavi s tem pokazal interes velikih prevoznikov, da letijo tudi od nas do večjih letališč,« pojasni Skobir.

Poenostavljeno, Aerodrom Ljubljana bo z večjim prometom ob izhodu iz krize pripravljen. Takrat bodo na izhodišču iz leta 2005 in 2006, ko je promet letno rasel dvoštevilčno, vendar projekt za gradnjo terminala še ni bil pripravljen. Kako pomemben je novi terminal, je pokazalo leto 2007, ko je Slovenija predsedovala EU - potnike so odpravljali na meji mogočega in zakonitega. Takrat je šlo čez Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana 1,8 milijona potnika, v letošnjih prvih devetih mesecih manj kot milijon.

Skobir pravi, da je sedaj čas za gradnjo tudi zato, ker imajo pripravljen denar. Kljub visoki investiciji je večinski lastnik, država, predlagala in izglasovala sklep o delitvi skoraj vsega dobička. »Naš lastnik nam skozi leto dodaja nove stroške, kot so prispevki za javno agencijo za civilno letalstvo, odmera nadomestila za stavbno pravico in podobno, čeprav nam promet pada. Na to nimamo vpliva, bi pa pričakoval, da lastniki razumejo razvojne projekte in njihov pomen na državo. Razumem, da je proračun prazen in je treba pobrati dobiček iz državnih podjetij, vendar je potem pričakovanje, da bo razvoj nemoteno tekel naprej, nerealen,« pove Zmago Skobir.

Nadaljuje, da Aerodrom Ljubljana vsako leto v državni proračun prispeva med dvema in tremi milijoni evrov dividend, sedaj pa potrebujejo denar za gradnjo novega terminala. Za prihodnjih 25 let. In tudi razvoj letališkega mesta, ki sedaj napreduje počasneje, kot je bilo začrtano pred letom 2007. V zemljišča je družba veliko vložila že pred desetletjem, ko so pravilno ugotavljali, da bo pritisk prevoznikov na cene vedno večji, zato morajo prihodke iskati drugje.

V letališkem mestu naj bi imeli poslovne, turistične in logistične vsebine. Koncept je še vedno aktualen, le investitorjev v hotele, poslovne stavbe in trgovine je v zadnjih letih preplašila gospodarska kriza. »Mi v posle, ki jih ne poznamo, ne bomo vlagali. Drugače je na področju logistike. DHL je že postavljen, podobnega bomo gradili še sami,« pove predsednik uprave. Koncept, vizijo in cilj letališkega mesta bodo sčasoma postavili na noge. Pogoj za to pa je prestavitev regionalne ceste, kjer je trasa že zarisana in se odkupujejo zemljišča.

Veliko so jih v družbi kupili sami, pri nekaterih se postopki zavlačujejo. Pomembno je, da bo cesta zgrajena ob zaključku gradnje terminala leta 2015, sicer bodo morali vstop v njega urediti drugače. To pa pomeni nove stroške, ki gredo lahko v milijone evrov. Za razvoj letališča je zelo pomembna tudi nova železniška povezava. Skobir pravi, da ne toliko za potniški, ampak bolj za tovorni promet, saj naj bi na prostoru med avtocesto in letališko stezo postavili tovorniški center. Hkrati bo nova povezava omogočila lažji dostop potnikov do letališča.