Knjižna žetev koroških Slovencev

Knjige, ki jih vsako leto sredi novembra pošljeta med Slovence na Koroškem in tudi med nas v Sloveniji Mohorjeva družba in Slovenska prosvetna zveza, so tudi danes eden glavnih dejavnikov obstanka slovenske kulture in jezika na Koroškem.

Mohorjeva družba iz Celovca je v knjižni dar za leto 2013 vključila tradicionalni koledar s pripovedmi o zanimivih dogodkih, ljudeh, krajih in običajih na Koroškem, v Sloveniji in po svetu, med katerimi so tudi taki, za katere težko verjamemo, da so se zgodili. V zbirki je ponatis Finžgarjevega romana Sama, ki je skupna večernica treh Mohorjevih družb, nova Družinska pratika, ki nadaljuje tradicijo najstarejše slovenske publikacije. Letošnja posebej piše o Matiji Ahaclu, ki je bil učitelj Antona Martina Slomška. Niko Kupper in David Kassl sta za zbirko Kamenčki zgodovine napisala zgodbo o čarobni prisegi Knežji kamen, ko mali Samo s svojim dedkom obišče dvorano grbov v Celovcu in se tam seznani s knežjim kamnom in s slovenskim obredom ustoličevanja karantanskih knezov in kasneje koroških vojvod. Mohorjeva je v letošnji knjižni program uvrstila tudi knjigo Jožeta Tilla o škofu Antonu Martinu Slomšku. Knjige, brez Pratike, stanejo 49 evrov, Pratika sama pa šest. Z doplačilom je mogoče dobiti še druge knjige in zgoščenko Okteta Suha.

Slovenska prosvetna zveza je v knjižno darilo vključila štiri knjige in zgoščenko. V Koroškem koledarju so članki avtorjev z obeh strani meje. Pišejo o pregnanstvu koroških Slovencev pred 70 leti, o nacionalni identiteti in dveh izjemnih ženskah Angeli Vode in Almi Karlin, o položaju slovenščine na Koroškem in drugih zanimivih dogodkih in ljudeh. Del zbirke je uspešnica Maje Haderlap Angel pozabe, ki je edinstven spomin in pričevanje o nacističnem zatiranju Slovencev na Koroškem. Helena Verdel in Vida Obid sta napisali knjigo Šolo, ne šivanko. Posvečena je pokojni zavedni koroški Slovenki Mileni Groeblacher iz Škocjana/St. Kanzian ob Klopinjskem jezeru. Slovenska prosvetna zveza je v zbirko vključila še literarno revijo Rastje kot spomin na nedavno umrlo pesnico in urednico Anito Hudl in zgoščenko pihalne godbe Šmihel/St. Michael.