Čudovita zbirka podarjena Tržiču

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / sreda, 28. november 2012 / 06:00

Ob dvajsetletnici smrti Tržičana, svetovljana, poliglota, polonista, profesorja, raziskovalca dr. Toneta Pretnarja so v tržiški knjižnici, ki nosi njegovo ime, pripravili večer spominov in odprtje Pretnarjeve spominske sobe.

Tržič - V knjižnici so pred dnevi pripravili večer spominov, ki so ga oblikovali prijatelji in profesorji s Filozofske fakultete. »Za mlajše je pomembno, da vedo, kdo je bil Tone Pretnar, da slišijo o njem. Njegova zapuščina je opazna tudi v slavistični stroki,« je (pre)polno dvorano knjižnice nagovoril doc. dr. Niko Jež, ki je Pretnarja predstavil predvsem kot prevajalca, ki je prevajal iz devetih, večinoma slovanskih jezikov; največ prevodov je vezanih na poljski jezik. Na večer spominov so za sogovornike povabili tudi doc. dr. Aleša Bjelčeviča, Matijo Remšeta iz Mohorjeve družbe, Mojco Seliškar, ki je med drugim dejala: »Pri Mohorjevi založbi smo izdali Verze Toneta Pretnarja, z Zvonko Pretnar, Tonetovo sestro, sva takoj po njegovi smrti pripravili izbor zadnjih rokopisnih prevodov z naslovom Tiho ti govorim.« Seliškarjeva ima nanj tudi spomine iz mladostnih let, med drugim: »Moja mama je bila njegova razredničarka, še v osnovni šoli sem bila, ko mi je povedala, da imajo na šoli pesnika, ki je napisal lepo pesem o svoji mami. S prijateljico sva ga v gimnazijskih letih imenovali Pesnik. Kot odličnjak je blestel pri vseh predmetih, a vedno priprav­ljen pomagati sošolcem.« Obstaja tudi cela štorija o tem, kako sta Tone Pretnar in prof. dr. Miran Hladnik izdala zbrana dela Alojza Gradnika. Kot se spominja Hladnik, sta kot tim odlično sodelovala.

Na večer spominov so odstrli le delček ustvarjanja Toneta Pretnarja. »Njegova bibliografija, seznam tiskanih del obsega sedemintrideset strani. Le kako bi bilo to moč spraviti v dobro uro?« je dejala direktorica knjižnice Marinka Kenk-Tomazin. Krona večera je bilo odprtje Pretnarjeve spominske sobe v prostorih knjižnice. »Čudovita zbirka je podarjena Tržiču in bo podarjena celotni Sloveniji, ko bodo vse knjige obdelane v Cobi­ssu. Za današnjo prvo postavitev je prostovoljno poskrbela Marija Maršič, mnogo večerov je urejala knjige in naredila prvi seznam v računalniku. Potem smo razpisali še likovni natečaj Tone Pretnar tako te vidim; sodelovalo je 78 osnovnošolcev iz tržiških osnovnih šol, dva najboljša portreta sta naslikala Urška Tišler in Vid Primožič in sta uokvirjena našla mesto v spominski sobi,« je povedala Marinka Kenk - Tomazin.

V spominski sobi je našlo prostor okrog tri tisoč knjig iz Pretnarjeve osebne zbirke, v sedemnajstih različnih jezikih so napisane. Zvonka Pretnar je dejala, da se bo zagotovo doma našla še kakšna več. »Zahvala gre knjižnici in tudi lokalni skupnosti, v njenem imenu županu Borutu Sajovicu, ki je našla posluh za ta projekt. Ne morem mimo Iva Stropnika, Tonetovega študenta, ki je ustanovil mednarodno nagrado, ki se imenuje po Tonetu Pretnarju, fotoportrete nagrajencev pa lahko vidite na hodniku knjižnice. Ne morem mimo vseh njegovih kolegov in prijateljev, med katerimi je Tone še zelo živ. Knjige so opremljene z exlibrisom, narisal ga je tržiški likovnik Brane Povalej. V spoštovanju do brata in v svoje veliko zadovoljstvo predajam knjige knjižnici in Tržiču z željo, da najdejo uporabnike in da tudi uporabniki najdejo pot do njih,« je besedo zahvale izrekla Zvonka Pretnar, v prijetnem opisu je še živ spomin na Toneta Pretnarja sklenila namestnica veleposlanika Poljske v Sloveniji Marzena Ewa Krajewska.