Komentar: "Neprebavljive" brošure

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / torek, 27. november 2012 / 06:00

V šolah se vse pogosteje srečujejo s problemom, ko starši ne zmorejo plačati položnic za šolsko prehrano. Z uveljavitvijo zakona o uravnoteženju javnih financ se je namreč precej zmanjšal delež otrok, ki so upravičeni do subvencije za malico in kosilo in ju morajo torej plačevati v celoti. Zato so učitelji iz dneva v dan priča žalostnim zgodbam lačnih otrok, na kar je v pismu, ki so ga objavili na spletni strani Sindikata za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo Slovenije, opozorila ena od učiteljic. »Srečujem se z lačnimi otroki, ki v podaljšanem bivanju in varstvu vozačev včasih tako s slastjo jedo tisto, kar smo jim prihranili od malice, da imam občutek, da jedo za popoldansko zalogo. Na začetku svoje učiteljske poti sem jih učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih. Mi pa jim delimo brošure in magnetke,« je ogorčena.

K pisanju jo je spodbudil projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, v okviru katerega naj bi učencem postregli črn kruh, med, jabolko, mleko in maslo domačega porekla. Lani, ko so projekt izvedli prvič, so številni lokalni pridelovalci šolam in vrtcem razdelili živila v vrednosti sto tisoč evrov. Zajtrk so torej otroci dobili zastonj in ni dodatno obremenjeval družinskega proračuna. Letos je bilo drugače. Živil namreč zaradi slabe letine in gospodarske krize večinoma niso podarjali, tako da so izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka prepustili šolam in vrtcem. Številni otroci so tako namesto dišečega svežega kruha, sladkega medu in sočnih jabolk dobili zgolj njihov opis. Na območju kranjske enote zavoda za šolstvo naj bi otrokom domače dobrote postregli v malo več kot polovici šol in vrtcev. Drugim so namesto zajtrka razdelili zgolj brošure o zdravi prehrani, ki jih želodci slovenskih otrok zaenkrat še niso sposobni prebaviti, je v pismu cinično pripomnila učiteljica. Samo za tiskanje brošur in promocijo projekta pa je ministrstvo za kmetijstvo in okolje namenilo dobrih trideset tisoč evrov. Zato je še kako umesten pomislek, da bi bilo ta denar bolje nameniti za to, da bi nahranili otroke. In se zato tudi ni težko strinjati z zgoraj omenjeno učiteljico, da bi jim gradiva lahko posredovali v elektronski obliki, učitelji pa bi ob slastnem zajtrku otrokom predstavili pomen zdrave prehrane in tradicionalne slovenske hrane ter kako pomembno je zajtrkovati. Tako pa so se žal tudi tokrat mnogim zgolj cedile sline.