Katarina Rojc s kaligrafijo navdušuje tečajnike po vsej Sloveniji. (Foto: osebni arhiv)

Nalivno pero zdravilo za pisavo

"Konica kemičnega svinčnika spodrsava in prehiteva našo roko. Za ljubezensko pismo in novoletne želje se potrudimo z nalivnim peresom," pravi Katarina Rojc, mlada umetnica kaligrafije.

Radomlje – Kaligrafije se je začela učiti na srednji oblikovni šoli in kasneje na likovni akademiji in kot priznava, ji je ta umetnost odprla povsem nov svet. »Že v otroštvu me je veselilo lepše izpisovati besedila. Toda tisto ni bila kaligrafija, le ambiciozna ročna pisava in sošolci so me zbadali, da pišem kot Prešeren. Kaligrafija v šoli je bila zelo pomembna zame, prava delovna spodbuda pa je prihajala iz okolice. Laskalo mi je, ko so mi naročali šrangarska pisma, poročna vabila in podobno. Kasneje sem kot študentka dobila delo kaligrafinje v republiškem protokolu. Izpisovala sem imena povabljencev in skrbela za darila. To je bila neprecenljiva izkušnja in nisem se mogla načuditi. Da takšnole ljubiteljsko znanje lahko pride prav za čisto resno delo – odprl se mi je nov svet. Zdaj imam že pet let samostojno podjetje in kaligrafija je moje glavno delo,« pravi Katarina Rojc, ki v kaligrafiji najde vso svobodo improviziranja in hkrati izziv skrbnega načrtovanja. Doslej je napisala že nekaj pomembnih listin, ki so bile namenjene tudi angleški kraljici, papežu, predsedniku države …

Pravi, da začetnike kaligrafija najbolj privlači zaradi svoje dramatične drugačnosti, saj pri učenju najprej posnemajo stare pisave in se spoznavajo s pisali tistih časov, uporabo barv in s tipičnimi kompozicijami. K razumevanju razvoja pisav pripomore, če poskusimo pisati z bambusom in z gosjim peresom, sicer pa kaligrafijo najpogosteje pišemo s prirezano kovinsko konico na držalu, ki jo pomakamo v pripravljeno črnilo. Kot pravi umetnica, je klasično pisanje s peresom na papir primerno za unikate. To so pisma, posvetila, pesmi za darila, voščilnice, rodbinska drevesa … tudi monogrami in celo tatooji. Med njenimi tečajniki so tako učitelji kot upokojenci ali mlade mamice, nekateri s smislom za likovno ustvarjanje, drugi pač ne, a vsem je skupna želja delati lepo. Ker pa danes skorajda ne pišemo več na roke, je učenje kaligrafije zato marsikdaj še toliko večji izziv. »Že nalivno pero je zelo učinkovito zdravilo za pisavo, zato se za ljubezensko pismo in novoletne želje potrudimo pisati z njim,« še pravi Katarina Rojc.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / ponedeljek, 5. maj 2014 / 10:52

Donacija centru v Naklem

Naklo – Podjetje Hanna Instruments, proizvajalec analitične merilne opreme s sedežem v Ameriki in predstavništvom Hanna Service tudi v Sloveniji, je Biotehniškemu centru (BC) Naklo doniralo deset r...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.