Katarina Rojc s kaligrafijo navdušuje tečajnike po vsej Sloveniji. (Foto: osebni arhiv)

Nalivno pero zdravilo za pisavo

"Konica kemičnega svinčnika spodrsava in prehiteva našo roko. Za ljubezensko pismo in novoletne želje se potrudimo z nalivnim peresom," pravi Katarina Rojc, mlada umetnica kaligrafije.

Radomlje – Kaligrafije se je začela učiti na srednji oblikovni šoli in kasneje na likovni akademiji in kot priznava, ji je ta umetnost odprla povsem nov svet. »Že v otroštvu me je veselilo lepše izpisovati besedila. Toda tisto ni bila kaligrafija, le ambiciozna ročna pisava in sošolci so me zbadali, da pišem kot Prešeren. Kaligrafija v šoli je bila zelo pomembna zame, prava delovna spodbuda pa je prihajala iz okolice. Laskalo mi je, ko so mi naročali šrangarska pisma, poročna vabila in podobno. Kasneje sem kot študentka dobila delo kaligrafinje v republiškem protokolu. Izpisovala sem imena povabljencev in skrbela za darila. To je bila neprecenljiva izkušnja in nisem se mogla načuditi. Da takšnole ljubiteljsko znanje lahko pride prav za čisto resno delo – odprl se mi je nov svet. Zdaj imam že pet let samostojno podjetje in kaligrafija je moje glavno delo,« pravi Katarina Rojc, ki v kaligrafiji najde vso svobodo improviziranja in hkrati izziv skrbnega načrtovanja. Doslej je napisala že nekaj pomembnih listin, ki so bile namenjene tudi angleški kraljici, papežu, predsedniku države …

Pravi, da začetnike kaligrafija najbolj privlači zaradi svoje dramatične drugačnosti, saj pri učenju najprej posnemajo stare pisave in se spoznavajo s pisali tistih časov, uporabo barv in s tipičnimi kompozicijami. K razumevanju razvoja pisav pripomore, če poskusimo pisati z bambusom in z gosjim peresom, sicer pa kaligrafijo najpogosteje pišemo s prirezano kovinsko konico na držalu, ki jo pomakamo v pripravljeno črnilo. Kot pravi umetnica, je klasično pisanje s peresom na papir primerno za unikate. To so pisma, posvetila, pesmi za darila, voščilnice, rodbinska drevesa … tudi monogrami in celo tatooji. Med njenimi tečajniki so tako učitelji kot upokojenci ali mlade mamice, nekateri s smislom za likovno ustvarjanje, drugi pač ne, a vsem je skupna želja delati lepo. Ker pa danes skorajda ne pišemo več na roke, je učenje kaligrafije zato marsikdaj še toliko večji izziv. »Že nalivno pero je zelo učinkovito zdravilo za pisavo, zato se za ljubezensko pismo in novoletne želje potrudimo pisati z njim,« še pravi Katarina Rojc.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 13. september 2020 / 16:03

Pridelal orjaški paradižnik

Kranj – Zvone Marn iz Predoselj pri Kranju se je letos razveselil obilne letine paradižnika, ki ga je pridelal na pokriti gredi na domačem vrtu. Kot je pojasnil, gre za sorto domači dolenjski parad...

Objavljeno na isti dan


Tržič / sreda, 5. september 2007 / 07:00

Baronica daruje za Tržičane

Elizabeta Ortner Born bo poklonila iz družinskega premoženja 22 tisoč evrov za reševalno vozilo v Tržiču.

Radovljica / sreda, 5. september 2007 / 07:00

Zaplet s spomenikom

V Kamni Gorici so nameravali odkriti spomenik rojaku Matevžu Langusu, vendar za postavitev v bližini Langusove kapelice niso dobili soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Kranj / sreda, 5. september 2007 / 07:00

Odprli katoliški vrtec v Stražišču

Nove prostore Baragovega vrtca je blagoslovil kardinal Franc Rode. V dveh oddelkih je enaintrideset otrok, starih od enega do šest let.

Kamnik / sreda, 5. september 2007 / 07:00

Eko tržnica na tradicionalnem sejmu

Motnik - V Motniku so v nedeljo organizirali že 23. Motniški sejem, ki pa je bil letos v znamenju eko tržnice in odprtja nove kolesarske poti od Vasenega do Motnika. Kot je poved...

Kamnik / sreda, 5. september 2007 / 07:00

O šolah bo odločala stroka

Kamnik - Kamniška občinska uprava je pred zahtevno nalogo in težko odločitvijo, ali namesto pretesnih in dotrajanih osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca v mestu na novo zgr...