Za gospodarstvo vsaj pol pomoči

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 21. november 2012 / 06:00

V novi finančni perspektivi naj bi gospodarstvo prejelo vsaj polovico vse evropske pomoči, ki bo namenjena Sloveniji. Koliko bo pripadlo Sloveniji in Gorenjski, še ni znano.

Kranj - Regionalni razvojni program Gorenjske 2014-2020 je v pripravi. Trenutno se sestajajo odbori, ki pokrivajo posamezna področja, kot so turizem, infrastruktura, podeželje, gospodarstvo in podobno. Strokovnjaki iz občin, gospodarstva in drugih institucij tako opredeljujejo razvojne prioritete in najpomembnejše projekte, ki bi jih morali realizirati do leta 2020.

»Opravili smo analizo dosedanjega črpanja denarja EU za Gorenjsko. Rezultati so dobri, saj je regija pridobila pol milijarde evrov pomoči ali celo nekaj več od predvidenega. Polovico denarja je šlo za projekte v gospodarstvu, « je ob robu delovnega srečanja ob začetku priprav razvojnih programskih dokumentov za prihodnjo finančno perspektivo s predstavniki gospodarskega ministrstva povedala Franja Gabrovšek Schmidt iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj).

To je že tretji program za agencijo, drugi v EU. »Za prvega smo imeli na voljo eno leto, za drugega šest mesecev, sedaj zgolj tri mesece. To morda pomeni, da država dela hitreje,« pravi direktor agencije Bogo Filipič. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ob petkovem obisku še ni imela informacij, koliko denarja bo imela na voljo Slovenija v prihodnjih sedmih letih: »Ta teden bo Evropski svet razpravljal o kohezijski politiki, vendar do dogovora najbrž ne bo prišlo, saj bolj razvite države ne želijo več financirati razvoja vzhodnih, manj razvitih držav. Jasno pa je, da bo za Slovenijo manj denarja kot v tem programskem obdobju.«

Slovenija ima v tej obdobju na voljo 4,1 milijarde evrov, iz Bruslja smo do sedaj dejansko pridobili zgolj 1,7 milijarde evrov. To po mnenju sekretarke ni dober znak, saj bo počrpana pomoč osnova za nova pogajanja. »Zagotovo bomo morali delati drugače, saj je sistem, postopki, prepočasen, « napoveduje Kirbiš Rojseva. Revolucionarnih sprememb na področju kohezije ne bo, še vedno se bo več vlagalo v razvoj prometa, trajnostne rabe energije in podobno, pomoč strukturnih skladov pa se bo razdelila na vzhodno in zahodno (bolj razvito) Slovenijo, ki bo prejela manj evropske pomoči.

»Vsaj polovico evropskega denarja bo šlo za gospodarstvo, drugo pa za dokončanje infrastrukture. Tudi na Gorenjskem imate težave s financiranjem okoljskih projektov, čeprav imate pripravljene projekte. To je treba spremeniti,« napoveduje sekretarka. Tudi v prihodnje naj bi ostala neposredna pomoč razvoju občin, tako kot do sedaj t. i. Žagarjeva sredstva, vendar za medobčinske projekte in ne za kulturne domove, asfaltiranje lokalnih cest in podobno.

Na Gorenjskem naj bi dali prednost razvoju IKT parka Kranj, Logističnega mesta Brnik, Lesno predelovalnega centra, polimerov, obnovljivih virov in predelave kovin (lokacija še ni znana), Medicinsko tehnološkega parka Golnik in Univerze na Gorenjskem. »Precej projektov je pripravljenih na izvedbo in lahko začnemo kadarkoli. S tem nismo imeli nikoli težav, če so bila le navodila jasna in pomoč znana, « o pripravljenosti Gorenjske pove Franja Gabrovšek Schmidt.