Groharjeva vrnitev

Restavratorski center v Ljubljani obnavlja Groharjeve slike, ki so bile ukradene iz slikarjeve rojstne hiše v Sorici in so jih po letih iskanja poškodovane našli marca letos. V soriški dvorani je bila v nedeljo kulturna prireditev, na kateri so predstavili postopek obnove.

Zgodnjim slikarskim delom Ivana Groharja, ki so ob poplavah leta 2007 izginila iz njegove rojstne hiše v Sorici in so jih marca letos v precej slabem stanju naključno našli pri domnevnem roparju SKB banke, se obetajo boljši časi. Šest slik z nabožno tematiko je pred dobrim mesecem prevzel restavratorski center v Ljubljani, kjer bodo obnovili tudi dva Groharjeva portreta, ki sta bila močno poškodovana v lanskem odmevnem ropu Loškega muzeja. Najprej bodo obnovili sliki v lasti župnije Sorica, ki jih bodo po končanih postopkih izobesili v Groharjevi hiši. Slika Rojstvo bo, kot napovedujejo v restavratorskem centru, končana do božiča, Sv. družina pa po novem letu. A še pred tem so jo v nedeljo popoldne pripeljali v Sorico, na prireditev Ivanova vrnitev, ki se je v Groharjevi dvorani začela ob 17. uri. »Vsako leto pripravimo prireditev v počastitev Groharja. S tokratno želimo predstaviti postopek obnove slik, ki se bodo vrnile k nam. Za predstavitev smo se odločili tudi zato, ker smo 2.600 evrov za obnovo slike Rojstvo zbrali vaščani, saj menimo, da jo je naslikal nam, obnova Sv. družine pa bo stala tri tisoč evrov, prispevalo jih bo gospodarstvo,« pravi ustanovitelj Umetniškega društva Groharjeva hiša Miro Kačar. Standardni konservatorsko-restavratorki postopek se začne z natančnim popisom umetnine, je pojasnila vodja oddelka za štafelajno slikarstvo Barbka Gosar Hirci. Najprej ugotovijo, v kakšnem stanju je slika, koliko je poškodovana, zakaj in kdaj so poškodbe nastale, na osnovni tega pa naredijo program, s katerim opredelijo posege. Trudijo se, da je teh čim manj in se osredotočijo na konzerviranje originalnih substanc likovnega dela. V primeru prej omenjenih slik je, tako Gosar Hircijeva, šlo pretežno za stabiliziranje platnenega nosilca, ki je bil zelo krhek, in utrjevanje barvnih plasti, ki so bile na določenih predelih zelo poškodovane. Čaka jih še restavratorski del obnove: odstranjevanje površinske umazanije in dopolnjevanje manjkajočih delov barvnih plasti. Očistiti je treba tudi hrbtno stran slike, je pristavil vodja restavratorskega centra Jernej Hudolin: »Rob slike je največkrat tako poškodovan, da je napenjanje originala nemogoče in je treba sliko podlepiti z drugim platnom, hrbtišče pa je seveda treba pripraviti tako, da je to sploh možno tehnično izvesti. Poleg tega je možno, da bi umazanijo, ki se je v določenih mikroklimatskih pogojih nabrala na hrbtišču, vlaga prenesla na sprednjo stran.«

Po besedah Hudolina obnova omenjenih slik tehnološko gledano ni posebej zahtevna, gre za dokaj rutinski postopek, pa čeprav sta bili sliki v precej slabem stanju že zaradi slabe tehnologije v obdobju zgodnjega impresionizma. »Barve so bile slabe v smislu pigmentov in veziv. Platna so bila slaba, šivi prav tako,« je pojasnil.

V restavratorskem centru že obnavljajo tudi preostalih šest Groharjevih slik, ki so v lasti Loškega muzeja in se bodo tja obnovljene postopoma vračale prihodnje leto. »Lažje je, če jih obnavljamo hkrati, obenem pa iz tehnološkega vidika lahko primerjamo slike iz različnih obdobij Groharjevega ustvarjanja po tehniki slikanja in uporabi materialov. Na ta način si tudi po tehnični plati gradimo sliko razvoja Groharjevega slikarstva,« je še poudaril Hudolin.