Delajo več za manj denarja

Položaj delavcev v gostinstvu se je v zadnjih petih letih še poslabšal, so ugotavljali na okrogli mizi sindikata delavcev gostinstva in turizma.

Bled - »Vedno manj delavcev v gostinstvu in turizmu je zaposlenih za nedoločen čas, vse več je tudi kršitev kolektivne pogodbe. Njihovo število se je drastično povečalo zlasti v zadnjih dveh letih. Mladi se zaradi slabih razmer ne odločajo za poklice v gostinstvu, pomanjkanje kadra pa zaposlene sili, da delajo več za manj denarja. Še vedno je veliko dela na črno, dela preko študentskih napotnic in drugih oblik zaposlitve,« je ugotovitve z okrogle mize Položaj delavcev, zaposlenih v gostinstvu – pet let pozneje povzela generalna sekretarka sindikata delavcev gostinstva in turizma Karmen Leban. Pred petimi leti so namreč pripravili okroglo mizo s podobno tematiko, v tem času pa se je položaj delavcev, poudarja Karmen Leban, še poslabšal.

Lanska turistična sezona, je opozorila, je bila fenomenalno dobra, a tega ni zaznati v bilancah gostinsko turističnih podjetij, saj ima večina izgubo. »Za to pa niso krivi delavci, ampak je posledica napačnih odločitev v preteklosti,« je opozorila Karmen Leban. Mateja Tomin Vučkovič z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je lansko leto v turizmu označila za rekordno, saj so ustvarili že blizu dve milijardi prihodkov. Zasluge za to, pravi, imajo predvsem turistični delavci. »Zavedamo se, da turist, ko odide iz države, s seboj odnese 'malho doživetij' – kaj je doživel, kako so ga sprejeli, kako hitro so se odzvali na njegove potrebe … To je v rokah ljudi oziroma tistih, ki ustvarjajo turistično ponudbo. Zato želimo, da se problemi v gostinstvu uredijo, da bodo turisti odhajali zadovoljni.« Ob tem je Karmen Leban prepričana, da je država premalo naredila za zaposlene v gostinstvu in turizmu, saj vsak nov zakon prinese krčenje pravic. »Žalostni smo, ker so iz zakona o gostinstvu izvzeli potrebno izobrazbeno strukturo. V gostinstvu torej lahko dela vsak.« Mladih pa delo v gostinstvu in turizmu ne zanima, tudi zaradi slabih plač, je opozorila. Povprečna bruto plača znaša malo čez 1000 evrov, kar pomeni nekaj čez 700 evrov neto. »In to za delo, ki ga opravljajo tudi ob koncu tedna in praznikih, ko drugi počivajo.« Krčijo pa se tudi pravice delavcev, ki so jih imeli še pet let nazaj, saj so zdaj recimo tudi ob dodatek za popoldansko in izmensko delo.

Predsednica območnega odbora sindikata za Gorenjsko Marija Likar je opozorila, da je na Gorenjskem največ težav v Bohinju, kjer hotele zapirajo enega za drugim. »Nihče ne odgovarja za to, delavci pa niti za nazaj ne dobijo plačano.« Tudi Karmen Leban se je strinjala, da je Bohinj »rak rana gorenjskega turizma«. Večina hotelov, ki so se olastninila na vprašljiv način, pravi, nima pravega last­nika, saj so zaprti celo v času glavne turistične sezone.