Zakon o slabi banki ne sme biti prisila

Bančniki razumejo zakon o slabi banki le kot možnost, ne pa prisilo.

Predoslje - Združenje bank Slovenije je minuli četrtek in petek pripravilo na Brdu pri Kranju tradicionalne Dneve slovenskih bančnikov, tudi tokrat z aktualno temo – zagotavljanje kapitalske ustreznosti in finančne stabilnosti bank v luči domače in evropske ureditve. Kot je dejal direktor združenja France Arhar, so bančniki opozorili, da zakon o slabi banki ne sme biti za banke prisila, ampak predvsem možnost za reševanje problema slabih terjatev. Da bi bil zakon tudi operativen (za razliko od nekaterih na področju bančništva, ki so le mrtva črka na papirju), so se minuli četrtek tudi srečali z ministrom za finance Janezom Šušteršičem, ki jim je obljubil, da bodo bančnike in bančne strokovnjake vključili v pripravo podzakonskih aktov.

Druga pomembno vprašanje, s katerim so se ukvarjali na dnevih bančnikov, je bil odnos do dolžnikov, saj je od njihovega »zdravja« odvisno tudi »zdravje« bank. Bančniki so pozvali k iskanju skupnih rešitev in k skupnemu nastopanju do skupnih dolžnikov, predlagajo pa tudi spremembo stečajne zakonodaje, ki bi omogočila lažje preoblikovanje terjatev v kapital in večjo vlogo upnikov v odnosu do lastnikov. Bančniki tudi nasprotujejo predlaganemu zakonu o davku na finančne storitve, glede davka na bilančno vsoto bank, ki naj bi banke spodbudil h kreditiranju gospodarstva, pa menijo, da za sedanje razmere ni smiseln. Bojijo se tudi, da bi tuji lastniki bank zaradi dodatnih obdavčitev zapustili slovenski trg.