Delavci za dogovorjene reforme
"Premalo pozornosti namenjamo kvalitetnim zaposlitvam za mlade, ki se odločajo za odhod v tujino. To je opozorilo, da gre nekaj hudo narobe," pravi Dušan Semolič.
Škofja Loka - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za to soboto v Ljubljani napoveduje množične demonstracije, ki se je bodo udeležili (in soorganizirali) tudi drugi sindikati javnega in zasebnega sektorja. »Koliko se nas bo zbralo, ni mogoče napovedati, zagotovo pa več tisoč, saj predstavljamo največje žrtve krize, za katero pa nismo nič krivi,« pravi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Demonstracije se bodo začele ob 11. uri na Kongresnem trgu.
Romana Oman, sekretarka gorenjskega dela ZSSS, meni, da je zasebni sektor v težavah predvsem tam, kjer so bili na delu tajkuni: »Delodajalci pa še znižujejo plače in grozijo, da bodo še manjše. Tudi v javnem sektorju je pritisk hud. Govori se o nekakšnih spiskih za lažje odpuščanje. To je nesprejemljivo.« Tako veliko zaposlenih niti ne upa na sobotne demonstracije, saj bi lahko pristali na takšnem seznamu. Po drugi strani Semolič pravi, da je lahko delavec ponižen in sprejme vse, kar mu naloži delodajalec oziroma prek zakonov država: »Lahko pa izraziš nestrinjanje. To ponujamo mi v soboto, naši kolegi iz držav EU pa skozi ves ta teden. Vsi smo za solidarnost, delovna mesta, boljšo prihodnost.«
Prvi mož največjega slovenskega sindikata pravi, da so proti poti, po kateri hodi Slovenija, saj ne gre za pot iz krize, ampak jo poglablja in ne prinaša gospodarskega vzpona. »Ekstremno varčevanje dokazljivo poglablja revščino, takšna ekonomska politika uničuje delovna mesta, « je jasen Semolič. Nadaljuje, da cilj o proračunskem primanjkljaju pod tremi odstotki v letu 2013 na račun socialnih transferjev ni pravi: »Več moramo storiti na prihodkovni strani proračuna. Doslej je bilo obratno, saj smo z zmanjšanjem davka na dobiček podjetij izgubili 250 milijonov evrov, bolj učinkoviti bi morali biti pri pobiranju davkov, saj zgolj aktivni dolg davčnih zavezancev znaša pol milijarde evrov.«
Demonstracije nosijo še eno pomembno sporočilo: reforme so pomembne, predvsem na področju finančne industrije, dobrodošle so bodo tudi spremembe pokojninske zakonodaje in na področju trga dela. Vendar Vlada predlogov ni uskladila s sindikati in so že v parlamentarni proceduri. »Brez dogovora bo hudo,« napovedujejo sindikati, Dušan Semolič pa dodaja: »To je pot rušenja države, ki ne prinaša delovnih mest in jih tudi ne varuje.«
Na vprašanje, kakšne rešitve ponujajo sindikati za lažji izhod iz krize, prvi mož ZSSS odgovarja: »Predlogov je veliko, vlada jih pozna, a se jim izogiba.« Našteje najbolj znane predloge: takojšnjo uvedbo davka na finančne transakcije, povečanje davka na dobiček, učinkovitejše pobiranje davkov in prispevkov, kvalitetno zakonodajo in dosledno izvajanje le-te … Pri pokojninski reformi povrnitev prispevkov podjetij v pokojninsko blagajno iz leta 1996 (»V Nemčiji bi še vedno plačevali več, 19 odstotkov, pri nas 16 odstotkov«) in spodbude za zaposlovanje mladih.
Na področju delovne zakonodaje sindikati predlagajo plačilno listo kot izvršnico, saj bi s tem okrepili pravno varnost zaposlenih. Sindikati predlagajo tudi novo industrijsko politiko: z velikimi infrastrukturnimi projekti bi zagnali gradbeništvo, z boljšim izkoriščanjem domače surovine – lesa – bi zagnali še lesarsko industrijo. »Predvsem pa se bojimo, da bomo dobra podjetja spravili na kolena in jih nato poceni prodali tujim kupcem,« še pravi Semolič.